Tiskane izdaje
To soboto naj bi namreč Slovenijo obiskal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, kar so v Moskvi že potrdili, v Bruslju naj ne bi imeli zadržkov glede obiska, kljub temu pa moramo zapisati »naj«. Kajti nikoli se ne ve, kaj in kako utegnejo naši vrli fantje, Borut, Miro, Karl in drugi, še zakomplicirati.
Seveda gre predvsem za navzočnost Medvedjeva na slovesnosti pri Ruski kapelici na Vršiču, vendar je pomenljivo, da bo predsednik v Sloveniji dva dneva, na uradnem obisku, in to bo njegov sploh prvi obisk v kateri od članic EU po konfrontaciji med Zahodom in Rusijo zaradi Ukrajine. Bruselj je namreč izdal navodilo, naj se v Moskvo ne pošilja vabil, kar se nam zdi prvorazredni škandal, ampak o tem nekoliko več v nadaljevanju.
Najprej naj pojasnimo primerjavo z zmedenimi kurami. Pred kratkim smo preživeli škandalček z zagrebško parado, na kateri je obrambna ministrica obljubila udeležbo deseterice gardistov in treh pilatusov. Pahor in Cerar sta hlinila presenečenje, tako da je vlada morala ministrico demantirati − in seveda smo se znova osmešili. Javnost so poskušali zavesti s pravljico, da so Cerarja, ki je izjavil, da Slovenija ne sodeluje na paradah, pač napačno informirali. V Delu smo celo objavili fotografijo naših gardistov na Elizejskih poljanah.
In seveda so tudi demantirali, da so se bili glede Zagreba premislili zaradi pritiskov srbskega predsednika Ivice Dačića. Ne vemo, kako je bilo v resnici, toda Dačić se je džentelmensko odločil reševati čast naših klovnov in je zatrdil, da ni telefonaril v Ljubljano. Toda to še ni vse; spomnimo se, kako je Pahor poslal v Moskvo Erjavca, ta pa se je potem zaklinjal, da ga ni bilo na paradi, je pa gledal letala, ki so preletela Rdeči trg. In če gremo še nazaj: premier Janša bi se moral na nekem srečanju v Sankt Peterburgu srečati tudi s Putinom, vendar je potovanje »zaradi drugih obveznosti« preklical.
No, če že govorimo o kurah in klovnih, ne moremo mimo Pahorjeve izjave za rusko televizijo RT, da se bo Slovenija vojaško branila pred Rusijo, da bo lojalna Natu in bo ostala lojalna tudi, če bo »svet krenil v napačno smer«. Talleyrand, legenda svetovne diplomacije, bi se ob takšni izjavi samo prijel za glavo.
Zdaj pa bistvo: v Delu smo poročali, da Bruselj glede obiska Medvedjeva »nima zadržkov«. Kako nima zadržkov, kako to vemo, ali kdo v Ljubljani telefonari v Bruselj in sprašuje, kaj smemo in česa ne smemo, koga nam dovolijo sprejeti v goste in koga ne? Seveda se ravno to dogaja, ta praksa »smernic« in »direktiv« pa ne govori več o strahovitem centralizmu v EU, temveč tudi o njenem hitrem zgoščevanju v politični režim z odkrito antidemokratičnimi tendencami. Evropa de facto postaja nova ječa narodov, v kateri je samo še Nemčija svobodna.
Saj res: k prevzetni Merklovi pa naši klovni kot cucki pohitijo takoj, ko jim požvižga, in vsi srečni mahajo z repki. Če poskušamo oceniti zgodovinsko situacijo, je gospodinja iz Leipziga pravzaprav zelo uspešna pri formiranju četrtega rajha. Nekdaj malar, zdaj gospodinja.
Seveda nam je predvsem Nemčija vsilila sankcije proti Rusiji, ker ji pač ni »ratalo« v Ukrajini. Slovensko gospodarstvo ima zaradi tega veliko škodo, evropsko gospodarstvo pa je menda skupaj izgubilo že sto milijard evrov. V članicah EU sta ogrožena dva milijona delovnih mest. Danke, Deutchland, danke, Angela. V našem kurniku so se očitno odločili, da te bodo podpirali vse do končnega zavzetja Moskve in njenega požiga. Mi smo lojalni in zvesti.
