Sicer pa, glede tega: Vojska

Z ukinitvijo naborniške vojske nas je srečala kolektivna pamet. In zdaj bomo to pamet revidirali? Jok, brate!

Objavljeno
24. februar 2017 11.03
Jure Novak
Jure Novak
Every time I hear the news
That old feeling comes back on;
We're waist deep in the Big Muddy
And the damn fools yell to push on.*

Pete Seeger: Waist Deep in the Big Muddy.

***

Mislim, da sem bil star 16 ali 17 let. Vsekakor je bil to moj prvi obisk občine, takrat še občine Bežigrad. Nekaj nas je prišlo samih, ostale so pripeljali starši. Registracija nabornikov, če se ne motim. A/B/C test. Obkrožil sem, da ne verjamem v vesoljce. Pod vprašanje, kje bi rad služil, sem vpisal Drugo: podmorničar. In na zadnjo stran, da bom v kratkem oddal prošnjo za ugovor vesti.

To je bil esej! Nekaj printanih strani. Citiral sem Nietzscheja in LaVeya, ker je najstnikom seveda vse jasno. Ugovor vesti − filozoski razlogi.

Kmalu po 18. rojstnem dnevu so me klicali na zagovor. Spet prvi obisk, tokrat ministrstva. Po daljšem čakanju sem vstopil v veliko sejno sobo. Nasproti vrat je bil dvignjen podest, na njem miza, za njo trije ali štirje komisarji, dva vojaka, psihologinja, sociologinja, nekaj takega. Stopil sem proti njim.

Kar ustavite se, reče Mrki.

Tu? Od podesta me je ločilo vsaj še pet korakov.

Tam, prikima Mrki.

Jure Novak, prebere s papirja Kisli.

RATATATATATATATA, zapoje najglasnejši pisalni stroj ever. Prisežem, da je bil ozvočen ali kaj, Kislega sem komaj slišal.

RATATATA TA! Zapisnikarica sedi za mizico na moji levi, zdolgočaseno bolšči predse.

Jure Novak, tole, se zmrdne Kisli in zaplahuta s papirji, tole smo prejeli. Ste to sami spisali?

Seveda sem.

Aha, kje ste pa našli vse te citate?

Am, v knjigah?

Aha. Lahko povzamete s svojimi besedami?

Tu je moja priložnost! To sem naplaniral med čakanjem. Zdaj bom izpadel car!

Ja, rečem, in si snamem značko, takole je: nisem obiskovalec 73, Jure Novak sem. Zakorakam proti mizi, da bi jim značko demonstrativno položil nanjo.

No, no, me ustavi Očalarka, identifikacijo boste potrebovali, da vam vrnejo osebni dokument. Še kaj?

Nerodno obstojim nekje vmes. Skupaj spravim nekaj o individualizmu in da meni že ne bo nihče ukazoval in da ne maram skupinskih športov in to.

Mhm, dobro, se oglasi Očalarka, kaj pa mislite o orožju?

Ne veliko. Mi je pa absurdna misel, da lahko pol kile pleha nekoga v enem trenutku izbriše iz sveta.

Hahaha! Spet Kisli. Se vidi, da ničesar ne veste. Ročno orožje tehta od tri do pet kilogramov.

Okej.

RATAATATATATATA!

Počakajte zunaj.

Naročali so v skupinah po pet. Bil sem zadnji. Enega so, mislim, zavrnili, dva reveža, eden je bil celo Hare Krišna, sta privolila v služenje brez orožja, dva sta prišla z materama, ki sta zmajevali z glavo in so se jima rosile oči. Vmes je imela komisija še pavzo. Očalarka in Hlačni Kostim sta se mi na poti na cigareto nasmehnili.

Novak!

Priznam, da je vse skupaj delovalo, imel sem čisto mehka kolena in nervozen želodec.

Komisija je proučila vašo prošnjo. Ste pripravljeni služiti civilno?

Ja.

Delali boste s starejšimi ali prizadetimi občani.

Am, sem mislil, da lahko tudi v kulturi.

Starejšimi ali prizadetimi!

OK.

Pišite!

RATATATATATATtatatatatttatataa.

Civilnega služenja nisem dočakal, ker nas je srečala pamet in smo naborništvo ukinili.

Nekaj mojih kolegov je pridobilo potrdila, da so nori, ker je bil oče enega od njih psihiater. Nekateri so šli služit, pa jim ni bilo nič hudega. Dva sta pristala celo v častni četi.

Zase vem, da bi trpel, od prvega dne, ker imam resen problem z avtoriteto, sploh prazno in nesmiselno. Ampak saj pravim, srečala nas je kolektivna pamet.

In zdaj bomo v duhu nazadnjaštva to pamet revidirali?

Jok, brate!

Moja sinova (ali pa če bi bili hčeri) ne bosta šla v obvezno vojsko. Ker nima nobenega smisla. Ker je dražja in manj učinkovita od profesionalne. Ker jo imajo samo še totalitarne države. Ker je nabornik zgolj kanonfuter in v sodobni vojni vržen stran.

Ker ju ne bo nihče učil poslušnosti praznim avtoritetam, uniformiranosti, nacionalizma in ubijanja. Sploh pa ne mainstream politiki, te butaste mačistične reve, ki naše profesionalne vojake in vojakinje brezbrižno pošiljajo kamor pač tisti dan piha blag NATO vetrc.

Raje dajte vojaška pooblastila mestnim redarjem, namesto policijskih, pa se bomo znebili dveh muh na en mah.

Marš!

***

Jure Novak je gledališki režiser, avtor in performer.

***

*

Vsakič, ko slišim novice,
se vrne tisti stari občutek:
do pasu v Veliki blatni [reki; Mississippi]
in prekleti norci kričijo, naj gremo naprej.

Pete Seeger: Waist Deep in the Big Muddy.