Zdravje v hrani: Tudi vi jeste probiotične jogurte in mislite, da vam koristijo?

Po tradicionalni kitajski medicini moramo imeti v naših telesih suho in toplo okolje, vsi mlečni izdelki pa ustvarjajo hlad in vlago ter naša telesa močno zasluzijo.

Objavljeno
18. februar 2016 09.41
Alja Dimic
Alja Dimic

Ja, tudi sama sem jih kupovala v veri in želji, da bodo naselili mojo črevesno mikrofloro z zdravimi probiotiki, ki ščitijo imunski sistem. Ki nas branijo pred virusi in bakterijami. Ki skrbijo za to, da smo zdravi, da dobro prebavimo hrano in da v nas ne prevzema nadzora kandida.

Zdaj vem, da s tem svojemu telesu prav nič ne koristimo. Jogurti so hladni in sploh zdaj pozimi, ko je vse okoli nas preveč hladu in vlage, takšnega okolja ne smemo ustvarjati v svojem telesu.

Kandida in druge glive ter paraziti se množijo ravno v takšnem okolju, prav tako so vsem tem probiotičnim jogurtom probiotiki na koncu dodani, saj se v postopku pasterizacije predhodno uničijo.

Po tradicionalni kitajski medicini moramo imeti v naših telesih suho in toplo okolje, vsi mlečni izdelki pa ustvarjajo hlad in vlago, naša telesa tudi močno zasluzijo. Tudi če imate težave z dihali, vnetji sinusov, pogostimi prehladi ..., izpustite mlečne izdelke.

Zakaj so probiotiki tako zelo pomembni?

Naše zdravje se začne v črevesju, kjer prebiva kar 80 % celic imunskega sistema. Če v črevesju prevlado prevzamejo slabe bakterije, to močno oslabi delovanje celotnega imunskega sistema, in dokler ne poskrbimo, da našo črevesno mikrofloro prevzamejo dobri probiotiki, ne moremo okrepiti svojega imunskega sistema.

Prav tako probiotiki skrbijo za absorbcijo vitaminov B, ki so nujni za nastajanje hormonov, skrbijo za lepe in močne lase ter nohte, kožo brez gubic, optimizirajo delovanje nadledvične žleze in zmanjšujejo posledice stresnega življenja. Poleg tega preprečujejo zakisanost, saj bazirajo celotno telo, urejajo prebavo, odpravljajo napihnjenost in zaprtost, so odlična pomoč pri driski, odpravljajo posledice stresa in nezdravega prehranjevanja, uničujejo kandido in druge kvasovke, se bojujejo proti virusom, proizvajajo encim laktazo, ki razgrajuje mlečni sladkor, so nujni po terapijah z antibiotiki, odpravljajo posledice intenzivnih terapij, zavirajo rast patogenov, zmanjšujejo možnost okužbe na primer s salmonelo, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na primer črevesja, so odlična pomoč pri odpravljanju alergij in pomagajo k boljšemu spanju.

Zakaj nam velikokrat primanjkuje dobrih probiotičnih bakterij?

Stresno življenje, nepravilna hrana, premalo spanja, bolezni, zdravila in antibiotiki, umetni hormoni, nosečnost in poporodno obdobje, staranje in onesnaženo okolje močno črpajo zalogo probiotičnih bakterij v naših telesih.

In kakšni so znaki, da nam manjka teh dobrih delavcev našega telesa?

Napihnjenost, občutek neprebavljene hrane, ki obleži v želodcu, driska in napenjanje, kronična vnetja, pogoste obolevnosti, razdražljivost, tesnoba, depresija in anksioznost, kronična obolenja, avtoimune bolezni, kožne težave in številne druge bolezni prav vse lahko povezujemo s pomanjkanjem probiotikov.

Jih jaz jemljem?

Seveda, saj sem se sama prepričala o njihovi koristnosti, prav tako nad ženskami po porodu nadzor velikokrat prevzamejo slabe bakterije in kandida.

Še posebno sem navdušena nad eno vrsto dobre kvasovke, ki dejansko ubija kandido, Helicobacter pyliori in druge bakterije. Imenuje se Sacchromyces boulardii in je zagotovo moja ljubljenka.

Odkril jo je francoski mikrobiolog leta 1920 v Indokini in med izbruhom kolere so opazili, da ljudje, ki so jemali ta sev kvasovk, niso zboleli.

Njeno jemanje je obvezno ob antibiotikih, saj ti uničijo tudi dobre bakterije v črevesju, prav tako močno spodbuja delovanje imunskega sistema in krepi obrambni zid pred mikrobi, virusi in bakterijami, pomaga preprečevati vse vrste drisk (potovalna, po kemoterapijah ...), prepreči vse vrste črevesnih okužb: C. dificile, E. Coli, Candida albicans, je res super, super pri vseh, ki imate pogosta vnetja mehurja, preprečuje nožnična vnetja in težave s hemeroidi, preprečuje razširjanje na primer Candide albicans iz prebavnega trakta v druge organe, na primer v vranico, ledvice, trebušno votlino, zelo pozitivno vpliva na zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni (plini, napihnjenost, prebavni krči, krvavitve ...), zmanjšuje vnetja vseh vrst, preprečuje zaplete in pomaga pri Crohnovi bolezni, stimulira nastajanje nekaterih encimov telesu, kot je encim laktaza, ki se uporablja za prebavo laktoze, pomaga preprečiti negativne odzive na antigene iz hrane pri novorojenčkih in majhnih dojenčkih in je odlična pomoč vsem, ki se bojujejo s številnimi alergijami.

Kaj pa hrana, katera je najbolj priporočljiva, da nadomestimo izgubljene probiotike?

Kislo zelje vsebuje koristne mlečnokislinske bakterije, ki jih naše telo priznava kot naravni probiotik. Odlično je za vse, ki imajo kakršnekoli zdravstvene težave, prav tako za vse, ki se bojujejo s tesnobo in depresijo. Super je za dobro delovanje možganov in pozitivno razpoloženje.

Že stoletja ga cenijo kot zelo zdravo hranilo, ki je na naših mizah predvsem pozimi.

Že Sebastian Kneipp ga je uporabljal pri zdravljenju oteklin, vnetij, protina in pri diabetesu.

Kislo zelje vsebuje veliko kalija, železa, cinka, magnezija, cinka ter vitaminov C in b12. Je odličen vir vlaknin, s čimer je obvezna pomoč vsem, ki hujšajo, ki imajo težave s hormoni ali povišanim holesterolom ali sladkorjem.

***

In še moj priljubljeni recept za hitro in zdravo kosilo.

Potrebujete:

  • kislo zelje
  • proseno kašo
  • kumino
  • lovor

 

Priprava:

Kislo zelje splaknite pod tekočo vodo in ga prestavite v lonec, dodajte kumino, lovor in proseno kašo. Kuhajte približno 20 minut in vaša zdrava in okusna jed je pripravljena.

***

Alja Dimic je prehranska terapevtka v centru Holistic.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, s katerimi vas razveseljujemo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:

− Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.

Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin

Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt

Tajda Blazinšek, antropologinja in prostovoljka, Skuhna

Po dosjeju kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.