Tiskane izdaje
Ujela sem, da se je ena od njiju že pred nekaj časa lotila hujšanja, pa vendar brez uspeha. Potarnala je, da vsak dan hodi na aerobiko, doma skrbi za majhna otroka, kuha za moža, skrbi za vrt in bolno mamo. Poleg vsega hodi še v službo, v trgovino, lika, sesa in briše prah. Zvečer, ko se izmučena uleže pred televizor, pa si privošči samo kakšno jabolko ali grozdje. Ker pač hujša.
Tudi njen zajtrk je pravilen, saj si naredi skledico ovsenih kosmičev z jogurtom, noter nareže malo banane. Za malico ima samo kakšen sadež, kosilo v službi ponavadi sestavlja solata, in ko pride domov ter skuha še za moža, so to največkrat polnozrnate testenine ali riž. Potem ne je nič več, razen malo sadja, če je lačna, in kakšno jabolko pred spanjem.
Pogledala sem na njuno mizo in pili sta zdrav, naravni pomarančni sok.
Čas je, da se vprašamo ali je fruktoza res zdrava
Ženski za mizo sta bili prepričani, da je njun pomarančni sok zelo zdrav. Prav tako je ženska v najboljši veri, da bo shujšala, jedla veliko sadja, polnozrnata žita ...
Vendar vse to so ogljikovi hidrati, tako rekoč ves dan je jedla le sladkor. Ogljikov hidrat je ogljikov hidrat, ne glede na to, od kod pride. Vsi se ob naši presnovi spremenijo v sladkor. Sladkor stimulira izločanje inzulina, inzulin pa je hormon, ki zaklepa maščobe. Poleg tega vsa močna aerobna vadba in stresno življenje močno obremenijo žlezo ščitnico in izločajo velike količine kortizola. Kortizol spet zvišuje sladkor in kmalu se znajdemo v začaranemu krogu hlepenja po ogljikovih hidratih in posledično nabiranja kilogramov.
Presežek fruktoze lahko privede do zdravstvenih težav, kot so odpornost na inzulin oziroma inzulinska rezistenca in bolezni jeter.
Večina fruktoze se presnavlja v jetrih, njen namen pa je kopičenje glikogenskih rezerv sladkorja v jetrih ter nastajanje maščobnih celic in sinteza trigliceridov. Ko so jetrne rezerve polne glikogena, nam encimi sporočijo, da se presežek fruktoze spremeni v maščobe. In tako se začnemo rediti. Prav tako študije kažejo, da fruktoza kopiči dodane maščobe na trebuhu, kar povezujemo s povečanim tveganjem za bolezni srca in diabetes. Fruktoza vodi tudi k višji vrednosti holesterola. Raziskave kažejo, da fruktoza znižuje aktivnost delovanja žleze hipofize, ki je regulator izločanja vseh endokrinih hormonov, kar vodi v pomanjšano delovanje vseh žlez z notranjim izločanjem.
V sodobnem času ima vedno več ljudi težave s presnovo fruktoze. Vedno več je otrok s črevesnimi krči, napenjanjem, občutkom napetosti in drisko. Fruktoza zaradi nepopolne absorpcije neprebavljena prehaja v debelo črevo, kjer s pomočjo bakterij zavre in povzroča hude težave. Saj poznate občutek napihnjenosti?
Raziskava, ki jo je izvedla dr. Lane na Johns Hopkins University School of Medicine v Baltimoru, je pokazala, da:
- je rast porabe sladil s fruktozo močno povezana s porastjo epidemije debelosti;
- diete z velikim deležem fruktoze povečujejo odpornost na inzulin, kar vodi v zamaščenost jeter, povišan holesterol in pritisk;
- fruktoza spodbuja kopičenje maščob za shranjevanje energije;
- fruktoza povzroča povečanje količine trigliceridov;
- fruktoza povečuje vrednosti slabega holesterola in znižuje dobri holesterol;
- fruktoza spodbuja k inzulinski odpornosti;
- fruktoza spodbuja k leptinski odpornosti;
- fruktoza spodbuja k nastanku diabetesa tipa II;
- fruktoza spodbuja k debelosti;
- fruktoza ne dviga krvnega sladkorja, zato jo priporočajo diabetikom, kar je zelo narobe, saj fruktoza vodi v debelost ter povzroča inzulinsko odpornost;
- fruktoza ne spodbuja proizvodnje inzulina in leptina, dveh izjemno pomembnih hormonov.
Prav tako se na vseh naših maščobnih celicah nahajajo inzulinski receptorji, in več ko imamo maščob v telesu, več inzulina potrebujemo za presnovo sladkorja. Več inzulina, več kopičenja maščob.
In ne pozabimo, da je sladkorna bolezen posledica pomanjkanja hormona inzulina ali pa njegovega zmanjšanega učinka − inzulinske rezistence.
Ali sploh vemo, kaj je odpornost na inzulin?
Fruktoza ne povzroča dviga krvnega sladkorja ter inzulina (zato lahko sadje kar jemo in jemo in nimamo občutka sitosti, saj ne dvigne leptina − hormona sitosti). Ko fruktoza pride v kri, količina krvnega sladkorja ne naraste, zato tudi inzulin ne naraste. Del fruktoze se skladišči v jetrih v obliki glikogena, presežki pa se začnejo nalagati v maščobe, kar vodi v inzulinsko odpornost. Inzulinska rezistenca je stanje, v katerem se telesne celice ne odzivajo na inzulin in zato se krvni sladkor zvišuje, kar vodi v številne bolezni. Inzulin rezerve sladkorja kopiči v jetra kot glikogen ter nato v odvečne maščobe. Ker fruktoza ne dvigne krvnega sladkorja, niti inzulina in leptina, to pripelje do prenajedanja, debelosti, povišanega holesterola in pritiska.
Fruktoza ali sadni sladkor, ogljikov hidrat, je naravno prisoten v večini sadja pa tudi zelenjave (vključno s sladkornim trsom) in v medu. Živila, kot so namizni sladkor, koruzni sirup, agavin in javorjev sirup, sadni sok ..., prav tako vsebujejo fruktozo. Fruktozo dodajajo v pijače, jogurte, sladila ...
Najraje bi pristopila k ženski, ki si želi shujšati, in bi ji rekla, naj iz svoje prehrane odstrani vse te količine sadja in druge ogljikove hidrate oziroma naj vsaj omeji njihovo porabo. Prav tako bi ji odsvetovala aerobno vadbo, saj si mora njena nadledvična žleza opomoči in se nahraniti. Zanjo sta bolj primerna hoja ali kolesarjenje.
Popila sem svojo kavo in se odpravila v trgovino po jajčevec, bučke, korenček, česen, paradižnik, gobice, baziliko, indijske oreščke, limono in kokosovo maščobo.
Doma sem si pripravila odlično kosilo, ki nič ne dvigne inzulina, prav tako pa poskrbi za uravnan krvni sladkor.
Bučke narežite (jaz uporabim spiralni rezalnik) na tanke rezance in jih posolite z naravno morsko soljo.
Na kokosovi maščobi popecite česen ter malo osoljene gobice. Ko voda izhlapi, dodajte koščke jajčevca in korenčka. Ko se oboje zmehča, dodajte koščke paradižnika in sesekljano baziliko ter še malo pokuhajte.
V mešalniku do gladke paste »zmiksajte« indijske oreščke ter malo limoninega soka.
Na krožnik razporedite odcejene bučkine rezance, prelite z omako iz jajčevca, korenčka in gobic, ter čez pokapljajte z omako iz oreščkov.
Pa dober tek.
***
Alja Dimic je prehranska terapevtka v centru Holistic.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, s katerimi vas razveseljujemo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Vasja Golar, pivovar, pivovarna Bevog
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Tajda Blazinšek, antropologinja in prostovoljka, Skuhna
