Ali je irsko varovalo v brexitu napaka?
Razgradnja evropskih vrednot lahko stane veliko več kot najhujša oblika brexita.
Odpri galerijo
EU je zapravila veliko časa in se zelo trudila pri pogovorih, usklajevanju in argumentiranju irskega varovala, ki se je kmalu izkazalo za problematično idejo. FOTO: Tolga Akmen/Afp
Kaže, da bi se Evropska unija in Združeno kraljestvo že zdavnaj uskladila glede izstopa iz EU, če ne bi bilo irskega varovala. Ali je ideja o »mehki meji«, ki spominja na risanje kvadratnega kroga, napaka? Kaže, da ni mogoče narediti nečesa, kar bi lahko bilo hkrati notri in zunaj, hkrati znotraj carinske unije, a brez spoštovanja njenih pravil.
Brexit naj bi Združeno kraljestvo že zdaj stal 500 milijonov funtov na teden, v obdobju desetih let pa okoli sto milijard funtov piše
The Guardian. Mednarodni monetarni sklad za Združeno kraljestvo v primeru brexita brez dogovora napoveduje do osemodstotni padec BDP, v primeru »mehkega« izstopa oziroma ugodnega sporazuma o prosti trgovini med EU in Združenim kraljestvom pa bi bil negativni učinek za polovico manjši. Vzrok za pogovore o »mehki meji« so torej gospodarski interesi, gre za trgovino in delovna mesta, ki jih bo manj, če bo manj trgovanja. Padec trgovinske menjave naj bi ublažili z vzpostavitvijo neke vrste odprtih »vrat« za prost pretok blaga med EU in Združenim kraljestvom, ki mu politiki rečejo »mehki brexit« ali »irsko varovalo«.
EU bi morala sprejeti izid referendum v Združenem kraljestvu brez korekcij. Odprta irska meja bi bila v interesu EU, ker bi olajšala trgovanje. Ni dvoma, da je Evropi žal, da se je Združeno kraljestvo odločilo za izstop in da bodo posledice za gospodarstvo hude. Ampak odločitev o izstopu je pravica članice, in čeprav je izstop boleč tudi za EU, ga je treba sprejeti. Izstop pomeni, da je zunanja meja EU na meji držav članic, ne pa nekje sredi morja ali kjerkoli drugje. EU bi morala spoznati, da sta odprta »vrata« za trgovanje z Združenim kraljestvom in konfrontacija ekstremistov na irski meji dva popolnoma različna problema, ki jih je treba različno reševati.
EU je zapravila veliko časa in se zelo trudila pri pogovorih, usklajevanju in argumentiranju irskega varovala, ki se je kmalu izkazalo za problematično idejo. V tem času bi EU skupaj z Združenim kraljestvom lahko pripravila dober predlog za nov bilateralni trgovinski sporazum. To bi bil sporazum z državo, ki je zunaj EU, kjer pa želita obe strani tesno sodelovanje na področju trgovine, financ, izobraževanja in znanosti. Sporazum seveda ne bi vključeval pretoka ljudi in plačevanja v evropsko blagajno, kar je bil glavni argument evroskeptikov v Združenem kraljestvu. Z zgodnjim in dobrim sporazumom bi bilo mogoče precej zmanjšati posledice izstopa za gospodarstvo kot z nekakšno »odprto« mejo na Irskem.
Politiki, ki so navijali za izstop iz EU, so morali vedeti, kje je meja na Severnem Irskem, in so se morali zavedati, da bo po izstopu tam njihova zunanja meja z EU. Verjetno so se še spomnili na leta velikih napetosti na meji med obema, Severno Irsko in Irsko, in njihova dolžnost je, da pomirijo in obvladajo taka žarišča.
Zavedati se je treba, da je napetost med katoliškimi in protestantskimi Irci posledica zgodovine. Angleški kolonializem na Irskem sega v obdobje, ko je angleški kralj Henry VIII. v 16. stoletju razglasil Irsko kraljestvo. Od takrat traja upor katoliških Ircev proti protestantskim kolonialistom ter priseljencem iz Anglije in Škotske. Med največjo lakoto sredi 19. stoletja, ki je sicer bila posledica slabih letin in bolezni krompirja, je morala Irska v Anglijo izvažati doma pridelano hrano, medtem ko je 400.000 Ircev umrlo od lakote in s tem povezanih bolezni, navaja Christine Kinealy, direktorica Inštituta o veliki lakoti na Irskem, ki deluje na univerzi Quinnipiac. Ta spomin na takratni odnos Angležev je pri Ircih še danes zelo navzoč. V konfliktih, ki so trajali več desetletij druge polovice prejšnjega stoletja, je zaradi spopadov med protestantskimi unionisti in katoliškimi nacionalisti umrlo več kot 3500 ljudi, 50.000 je bilo poškodovanih.
Ali ne bi bilo prav, da bi London priznal grozodejstva, ki jih je stoletja izvajal nad irskim narodom in se za ta dejanja opravičil? Morda bi s tem najbolj pripomogel k rešitvi »irskega vprašanja«.
Če imate v državi ekstremiste ali kriminalce, jih je treba uloviti, zapreti in obsoditi, ne pa zaradi strahu pred terorizmom spreminjati delovanje zunanje meje EU. To velja tako za Severno Irsko oziroma Združeno kraljestvo kot za Republiko Irsko. S sodobnimi metodami nadzora je mogoče zelo dobro preprečevati nasilje ekstremistov, če je za to politična volja.
Republika Irska bi morala dodatno financirati, tudi s sredstvi EU, aktivnosti, ki bi združevale mlade in stare iz Severne Irske in Irske. Kultura, šport, izobraževanje, irski jezik in skupne prireditve protestantov, katolikov in ateistov ter morda še muslimanov, pravoslavcev in drugih bi morala pokazati, da je skupno življenje in spoštovanje različnosti ne samo mogoče, ampak tudi vrednota, ki bogati življenje. Meja na Severnem Irskem bi lahko bila za EU poligon, kjer bi poskusili oživeti idejo sobivanja različnosti. Financirati tak projekt bi bilo ceneje od mučnega izstopanja Združenega kraljestva iz EU na način, ko obe strani zaloputneta vrata.
Spomnimo se, da je Združeno kraljestvo večkrat nasprotovalo skupni zunanji politiki EU in sestavi evropske vojske, da je bilo skeptično do skupne evropske kmetijske politike, da ni želelo prispevati v evropske kohezijske sklade, da je nasprotovalo skupni evropski zakonodaji o pravicah delavcev, predvsem pa, da je zavračalo skupna pravila o migracijah, schengnu in evru. Ta stališča so zavirale pobude združevanja v EU in hrabrile evroskeptike. Razgradnja evropskih vrednot pa lahko stane veliko več kot najhujša oblika brexita. Ali izstop Združenega kraljestva ni tudi priložnost za evropski preporod in učinkovitejšo krepitev evropskih vrednot?
---
Dr. Saša Prešern je raziskovalec.
Brexit naj bi Združeno kraljestvo že zdaj stal 500 milijonov funtov na teden, v obdobju desetih let pa okoli sto milijard funtov piše
The Guardian. Mednarodni monetarni sklad za Združeno kraljestvo v primeru brexita brez dogovora napoveduje do osemodstotni padec BDP, v primeru »mehkega« izstopa oziroma ugodnega sporazuma o prosti trgovini med EU in Združenim kraljestvom pa bi bil negativni učinek za polovico manjši. Vzrok za pogovore o »mehki meji« so torej gospodarski interesi, gre za trgovino in delovna mesta, ki jih bo manj, če bo manj trgovanja. Padec trgovinske menjave naj bi ublažili z vzpostavitvijo neke vrste odprtih »vrat« za prost pretok blaga med EU in Združenim kraljestvom, ki mu politiki rečejo »mehki brexit« ali »irsko varovalo«.
Kaj bi morala narediti EU
EU bi morala sprejeti izid referendum v Združenem kraljestvu brez korekcij. Odprta irska meja bi bila v interesu EU, ker bi olajšala trgovanje. Ni dvoma, da je Evropi žal, da se je Združeno kraljestvo odločilo za izstop in da bodo posledice za gospodarstvo hude. Ampak odločitev o izstopu je pravica članice, in čeprav je izstop boleč tudi za EU, ga je treba sprejeti. Izstop pomeni, da je zunanja meja EU na meji držav članic, ne pa nekje sredi morja ali kjerkoli drugje. EU bi morala spoznati, da sta odprta »vrata« za trgovanje z Združenim kraljestvom in konfrontacija ekstremistov na irski meji dva popolnoma različna problema, ki jih je treba različno reševati.
EU je zapravila veliko časa in se zelo trudila pri pogovorih, usklajevanju in argumentiranju irskega varovala, ki se je kmalu izkazalo za problematično idejo. V tem času bi EU skupaj z Združenim kraljestvom lahko pripravila dober predlog za nov bilateralni trgovinski sporazum. To bi bil sporazum z državo, ki je zunaj EU, kjer pa želita obe strani tesno sodelovanje na področju trgovine, financ, izobraževanja in znanosti. Sporazum seveda ne bi vključeval pretoka ljudi in plačevanja v evropsko blagajno, kar je bil glavni argument evroskeptikov v Združenem kraljestvu. Z zgodnjim in dobrim sporazumom bi bilo mogoče precej zmanjšati posledice izstopa za gospodarstvo kot z nekakšno »odprto« mejo na Irskem.
Kaj bi moralo narediti Združeno kraljestvo
Politiki, ki so navijali za izstop iz EU, so morali vedeti, kje je meja na Severnem Irskem, in so se morali zavedati, da bo po izstopu tam njihova zunanja meja z EU. Verjetno so se še spomnili na leta velikih napetosti na meji med obema, Severno Irsko in Irsko, in njihova dolžnost je, da pomirijo in obvladajo taka žarišča.
Zavedati se je treba, da je napetost med katoliškimi in protestantskimi Irci posledica zgodovine. Angleški kolonializem na Irskem sega v obdobje, ko je angleški kralj Henry VIII. v 16. stoletju razglasil Irsko kraljestvo. Od takrat traja upor katoliških Ircev proti protestantskim kolonialistom ter priseljencem iz Anglije in Škotske. Med največjo lakoto sredi 19. stoletja, ki je sicer bila posledica slabih letin in bolezni krompirja, je morala Irska v Anglijo izvažati doma pridelano hrano, medtem ko je 400.000 Ircev umrlo od lakote in s tem povezanih bolezni, navaja Christine Kinealy, direktorica Inštituta o veliki lakoti na Irskem, ki deluje na univerzi Quinnipiac. Ta spomin na takratni odnos Angležev je pri Ircih še danes zelo navzoč. V konfliktih, ki so trajali več desetletij druge polovice prejšnjega stoletja, je zaradi spopadov med protestantskimi unionisti in katoliškimi nacionalisti umrlo več kot 3500 ljudi, 50.000 je bilo poškodovanih.
Ali ne bi bilo prav, da bi London priznal grozodejstva, ki jih je stoletja izvajal nad irskim narodom in se za ta dejanja opravičil? Morda bi s tem najbolj pripomogel k rešitvi »irskega vprašanja«.
EU je zapravila veliko časa in se zelo trudila pri pogovorih, usklajevanju in argumentiranju irskega varovala, ki se je kmalu izkazalo za problematično idejo. FOTO: Tolga Akmen/Afp
Kaj bi morala narediti Republika Irska
Če imate v državi ekstremiste ali kriminalce, jih je treba uloviti, zapreti in obsoditi, ne pa zaradi strahu pred terorizmom spreminjati delovanje zunanje meje EU. To velja tako za Severno Irsko oziroma Združeno kraljestvo kot za Republiko Irsko. S sodobnimi metodami nadzora je mogoče zelo dobro preprečevati nasilje ekstremistov, če je za to politična volja.
Republika Irska bi morala dodatno financirati, tudi s sredstvi EU, aktivnosti, ki bi združevale mlade in stare iz Severne Irske in Irske. Kultura, šport, izobraževanje, irski jezik in skupne prireditve protestantov, katolikov in ateistov ter morda še muslimanov, pravoslavcev in drugih bi morala pokazati, da je skupno življenje in spoštovanje različnosti ne samo mogoče, ampak tudi vrednota, ki bogati življenje. Meja na Severnem Irskem bi lahko bila za EU poligon, kjer bi poskusili oživeti idejo sobivanja različnosti. Financirati tak projekt bi bilo ceneje od mučnega izstopanja Združenega kraljestva iz EU na način, ko obe strani zaloputneta vrata.
Spomnimo se, da je Združeno kraljestvo večkrat nasprotovalo skupni zunanji politiki EU in sestavi evropske vojske, da je bilo skeptično do skupne evropske kmetijske politike, da ni želelo prispevati v evropske kohezijske sklade, da je nasprotovalo skupni evropski zakonodaji o pravicah delavcev, predvsem pa, da je zavračalo skupna pravila o migracijah, schengnu in evru. Ta stališča so zavirale pobude združevanja v EU in hrabrile evroskeptike. Razgradnja evropskih vrednot pa lahko stane veliko več kot najhujša oblika brexita. Ali izstop Združenega kraljestva ni tudi priložnost za evropski preporod in učinkovitejšo krepitev evropskih vrednot?
---
Dr. Saša Prešern je raziskovalec.
