Ali se Frančišek izogiba Sloveniji?

Ni rečeno, da se papežev prst v adremi apostolskih nunciatur ne bo nekoč ustavil pri Ljubljani, kamor bo kar sam poklical in sporočil, da bi rad prišel na potico.

Objavljeno
09. avgust 2019 06.00
Posodobljeno
09. avgust 2019 06.00
FOTO: Yara Nardi/Reuters
Mag. Sebastijan Valentan
Mag. Sebastijan Valentan
Slovenski politični vrh rad zahaja v papeške dvorane, skozi katere ga v skladu s strogim vatikanskim protokolom, ko jih poprej sprejmejo na Trgu sv. Damaza, popeljejo gentiluomini, papeževi gentlemani in švicarski gardisti v, tako pravijo, Michelangelovih uniformah, ki jih v vatikanski krojaški delavnici skrbno izdelujejo še danes.

Zadnji slovenski visoki predstavnik, ki se je z voditeljem Katoliške cerkve papežem Frančiškom srečal na štiri oči (oziroma na šest, saj je bil navzoč še uradni prevajalec Svetega sedeža, Slovenec p. Ivan Herceg, sicer urednik slovenskih oddaj Radia Vatikan), je bil junija letos premier Marjan Šarec. Nekaj podrobnosti o pogovoru med sicer ne povsem enakovrednima sogovornikoma (Šarec je predsednik vlade, medtem ko je Frančišek tako voditelj države kot poglavar vesoljne Katoliške cerkve, ki ima skoraj milijardo in pol pripadnikov) je razkril kar prvi minister sam. Sveti sedež je v skladu z običajno prakso podal kratko uradno pisno izjavo, objavljeno v vatikanskem dnevniku L'Osservatore Romano, ki je neke vrste vatikanski uradni list. Že skoraj pregovorno so bili poudarjeni dobri odnosi med obema stranema, Šarec pa je Frančiška povabil v Slovenijo. In ni bil prvi.

Pisni vabili tako slovenskega predsednika republike kot vlade je papežu leta 2015 ob svojem obisku predal takratni slovenski premier dr. Miro Cerar, bilo pa jih je še več. Zakaj se jim papež še ni odzval? Je zanj Slovenija nepomembna, obrobna država? Tak vzrok ne bi bil v skladu z njegovim slogom pontifikata, če vemo, da se je na svojih potovanjih v tujino ustavil že v več državah, ki jih svetovni radarji uspešnosti razvoja uvrščajo dokaj nizko. Ena takšnih je tudi Madagaskar, kamor bo Frančišek odpotoval septembra in se tam srečal s trenutno najbolj znanim misijonarjem slovenskih korenin, Pedrom Opeko, ki revnim in zapuščenim Malgašem s pomočjo dobrotnikov z vsega sveta, tudi iz Slovenije, gradi hiše in vrača dostojanstvo.

Jorge Mario Bergoglio se Slovenije resda spominja še kot jugoslovanske socialistične republike, kamor ga je v sedemdesetih letih povabil dr. Franc Rode, poznejši kardinal, s katerim sta si v Ljubljani skupaj ogledala Korsakovo Carsko nevesto, a dobiva tudi posodobljen pogled nanjo. Po diplomatskem kanalu, tako rekoč iz prve roke, ga o naši državi redno obvešča pred kratkim imenovani apostolski nuncij, veleposlanik Svetega sedeža v Sloveniji in doajen diplomatskega zbora, Alzačan nadškof dr. Jean-Marie Antoine Joseph Speich, ki je 19. junija predal poverilna pisma slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju. Informacije o stanju pri nas curljajo v državico Vatikansko mesto (Stato della Città del Vaticano), kjer je središče Svetega sedeža, s katerim imamo vzpostavljene diplomatske odnose od leta 1992, še po drugih poteh.

Ena takih je v skladu z zakonikom cerkvenega prava predpisan obisk škofov ad limina apostolorum, grobov apostolov. Slovenski škofje so bili na takem obisku, med katerim so oddali poročilo papežu, nazadnje marca lani. Predstavniki Svetega sedeža se o naši državi in njenih političnih usmeritvah ter mednarodnih odnosih pogovarjajo tudi z drugimi Slovenci, živečimi tako doma kot v tujini. Vedeti moramo, da je vatikanska diplomacija ena najstarejših, če ne kar najstarejša na svetu. Že iz 5. stol. po Kr. so namreč znani apokrizarji, stalni odposlanci papeža na bizantinskem dvoru, razvoj stalnih diplomatskih misij pa se je začel v 15. stoletju. Takrat je bil v Španijo poslan tudi prvi nuncij Francisco des Prats.

Papež Frančišek je Sloveniji in Slovencem naklonjen. V njegovi diplomatski službi delujejo trije naši rojaki: nadškof nuncij dr. Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, prelat dr. Mitja Leskovar službuje kot svetovalec nunciature v New Delhiju, monsinjor dr. Matjaž Roter pa je bil pred kratkim s kolumbijskega diplomatskega predstavništva prestavljen za tajnika na apostolsko nunciaturo v Kanado. Nekateri Slovenci so predavatelji na papeških univerzah v Rimu, med njimi dr. Marko Ivan Rupnik, umetnik svetovnega slovesa in prejemnik Prešernove nagrade. Papež Frančišek je na odgovorno mesto imenoval tudi Slovenko dr. Natašo Govekar. Postala je direktorica teološko-pastoralnega oddelka v tajništvu za komunikacijo pri Svetem sedežu. In še bi lahko naštevali.

Ne verjamem, da bi Frančiška, ki ima za eno od prioritet reševanje migrantske krize, od tega, da sprejme povabilo in obišče Slovenijo, odvračala odločitev slovenske politike o postavitvi ograje na meji za zaščito našega ozemlja pred nezakonitimi migranti, saj papež ve, da smo se ob migrantski krizi pred tremi leti v skladu z možnostmi ustrezno odzvali. O tem mu je po obisku Slovenije in sprejemnega centra za begunce takrat poročal kardinal državni tajnik Pietro Parolin.

Če Slovenije še ni na seznamu držav, ki jih bo v bližnji prihodnosti obiskal Frančišek, to ni nujno slabo in tudi ni rečeno, da se njegov prst v adremi apostolskih nunciatur ne bo nekoč ustavil pri Ljubljani, kamor bo kar sam poklical in sporočil, da bi rad prišel na potico.

***

Mag. Sebastijan Valentan je kanonski pravnik.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.