Boj za svobodo in pravice se dogaja vsak dan, brez počitka

Če vprašate Ukrajince, kaj jim je v življenju najdragocenejše, bo večina verjetno odgovorila: otroci, naša prihodnost. Kaj je lahko dragocenejše kot omogočiti našim otrokom dostojno in srečno prihodnost, jim dati pravico, da sami določajo, kakšna bo ta, in jim pustiti svobodo izbire?

Tako Ukrajinci kot Slovenci dobro vedo, da svoboda ni darilo, ampak izbira. Včasih zelo draga.

Leta 1989 je bila preobrazba Zveze socialistične mladine (ZSMS) eden od katalizatorjev demokratičnih reform v Sloveniji. Študenti Univerze v Ljubljani so dejavno sodelovali v protestnem gibanju, pri razvoju neodvisnih medijev in oblikovanju političnega pluralizma. Slovenci dobro vedo, kako je, ko prav mladi postanejo arhitekti prihodnosti svoje države.

Petro Bešta, veleposlanik Ukrajine. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V Ukrajini so se v istem času, leta 1991, začeli protesti, imenovani revolucija na granitu, ki so jih prav tako sprožili študenti. Mladi so zahtevali poštenost, evropska pravila, človekove pravice in da jih država spoštuje. Podobni protesti, za katere se je uveljavilo ime majdan, so izbruhnili leta 2013, ko je bilo tisto, za kar se je mladina borila leta 1991, postavljeno v negotovost.

Ukrajinci 21. novembra zaznamujemo dan dostojanstva in svobode. Ta datum je povezan z dvema ključnima dogodkoma v zgodovini Ukrajine, ko je narod dokazoval svojo pravico do izbire in demokracije. Ta dogodka sta za vedno spremenila tok ukrajinske zgodovine in odločno zaznamovala konec postsovjetskega obdobja.

Dvaindvajsetega novembra 2004 se je začela oranžna revolucija, ko so Ukrajinci protestirali proti ponarejanju izidov predsedniških volitev. Enaindvajseti november 2013 pa se je v zgodovino vpisal kot začetek revolucije dostojanstva. Evromajdanski protesti so se začeli, potem ko je predsednik Viktor Janukovič zavrnil nadaljnje poglabljanje evropske integracije in vlado poskušal usmeriti k vodenju proruske politike.

Po študentskem protestu 29. novembra, na katerem so zahtevali odstop vlade in predčasne parlamentarne volitve, je oblast uporabila silo. V noči na 30. november so specialne enote policije brutalno razgnale protestnike. To je bila točka brez vrnitve, saj je režim dvignil roko nad tisto, kar je bilo sveto: nad mladino, nad otroke! Postalo je jasno, da Viktor Janukovič potiska Ukrajino v avtoritarizem, katerega temeljna načela je družba na svoji koži že občutila: prezir do človekovih pravic, korupcija, samovolja organov pregona in represija proti drugače mislečim.

Ukrajinski veleposlanik: Sporočila z Aljaske je treba preizkusiti

Beseda majdan je v sodobnosti postala metafora za množične proteste v Ukrajini in se spremenila v enega od simbolov države. Majdan je ukrajinski način uveljavljanja osebnih in državljanskih svoboščin, človekovih pravic, nacionalnih vrednot ter suverenosti in neodvisnosti države kot odgovor na samovoljo in despotizem tistih na oblasti. Za majdanske proteste so značilne množičnost, mirnost, samoorganizacija, solidarnost in dolgotrajnost.

Prvi protesti leta 2013 v Kijevu in drugih mestih so potekali pod geslom podpisa pridružitvenega sporazuma z EU, zaradi česar so jih poimenovali evromajdan. Brutalno pretepanje mladine, ki so ga v noči na 30. november 2013 izvajale posebne enote Berkut, je spremenilo naravo protestov: ljudje so prišli branit ne le evropsko usmeritev, ampak tudi svoje dostojanstvo in svobodo. Tako se je pojavilo drugo ime – revolucija dostojanstva.

Ukrajinski narod je dokazal svojo predanost svobodi in dostojanstvu, za te vrednote pa je plačal najvišjo ceno – z življenji 107 udeležencev protestov, junakov Ukrajine, imenovanih nebeška stotnija. Najmlajša med padlimi sta bila Roman Hurik in Ustim Holodnjuk, stara le 19 let. Oba sta umrla v spopadih med 18. in 20. februarjem 2014.

Revolucija dostojanstva je odprla okno priložnosti za ključne spremembe v Ukrajini – vzpostavitev močne civilne družbe, ki se je na majdanu izrazila v številnih pobudah in močnem prostovoljskem gibanju, usmerjenem v krepitev obrambe in zaščito države. Zahteve oranžne revolucije in revolucije dostojanstva so neposredno ali posredno zadevale ukrajinsko-ruske odnose in težile k popolni osvoboditvi Ukrajine izpod moskovskega jarma in k utrditvi njenega statusa suverene države.

Ukrajinski veleposlanik: Slovenska družba razume, da je Rusija ogromna grožnja

Obe revoluciji sta bili odgovor na vmešavanje Rusije v notranje zadeve Ukrajine. Zmaga majdana nad proruskim režimom Janukoviča je ruskemu diktatorju pokazala, da je izgubil nadzor nad Ukrajino. To je postalo povod za Putinovo kriminalno odločitev o začetku agresije proti Ukrajini leta 2014.

V ognju majdanov so se utrdili mnogi, ki so se spomladi 2014 prostovoljno odpravili na vzhod Ukrajine branit državo pred rusko agresijo in kasneje, februarja 2022, stopili v obrambo proti ruski invaziji v polnem obsegu. Z vidika sedanjosti majdan po besedah nemškega zgodovinarja Karla Schlögla predstavlja »začetek erozije Putinove Rusije … začetek ponovnega premisleka o obrambi Evrope po dolgem obdobju iluzij o srečnem koncu zgodovine. Ponovno se moramo naučiti boriti za naše vrednote in način življenja, za tisto, za kar so ljudje umirali in še vedno umirajo v Ukrajini.«

Ameriški profesor in zgodovinar Timothy Snyder je dejal: »Z evropskega vidika je bil smisel majdana evropska prihodnost. Leta 2014 so bili Ukrajinci edini, ki so govorili o prihodnosti Evrope.«

Slovenski profesor Aleš Maver pa je v svoji knjigi Ukrajina: med igro prestolov in bojem za neodvisnost zapisal: »Na eni strani pred nami stoji skupnost, ki bo verjetno bolj povezana kot kadarkoli prej. Na drugi strani pa se zdi, da jo od trenutka, ko bo lahko svobodno zadihala, loči še neverjetno veliko trpljenja.«

Dan dostojanstva in svobode Ukrajince opominja na več spoznanj: svoboda ni darilo, zanjo se je treba boriti vsak dan; demokracija ne obstaja brez državljanske aktivnosti; Evropa ni geografija, ampak sistem vrednot.

Upam, da bodo Slovenci opazili, da je današnja Ukrajina odsev njihove lastne poti do neodvisnosti in demokracije. In hkrati opomin na to, da svoboda Evrope temelji na solidarnosti, načelih in odsotnosti brezbrižnosti. Obe naši državi sta dokazali, da lahko majhne in srednje velike evropske nacije postanejo moralne voditeljice – ko postavijo dostojanstvo, svobodo in solidarnost nad strah in kompromise.

Za Ukrajino je dan dostojanstva in svobode simbol nezlomljivosti, Slovenijo pa lahko spomni na vrednost svobode, ki si jo je nekoč izborila in jo danes pomaga braniti Ukrajincem, za kar so ji ti zelo hvaležni. Ukrajince ta dan iz leta v leto opominja, za kaj se borijo. V vojni, ki še traja, je ta boj postal dobeseden: za vsako hišo, vsako mesto, vsako življenje. A njegovo bistvo ostaja nespremenjeno – zaščititi pravico Ukrajine, da ostane svobodna, demokratična evropska država.

***

Petro Bešta, veleposlanik Ukrajine v Sloveniji. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.