Bolj papeški od papeža: je spet na vrsti industrijska konoplja?
Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da ni dokazov o zlorabi in škodljivosti kanabinoida CBD iz konoplje za javno zdravje.
Odpri galerijo
Že samo intenzivno ozaveščanje, izobraževanje, prepričevanje in opozarjanje potrošnikov in ponudnikov bi bilo brez dvoma bolj učinkovito kot prepoved, vendar je organiziranih tovrstnih ukrepov veliko premalo. FOTO: Amir Cohen/Reuters
Odbor za zdravstvo pri državnem zboru je že leta 2016 ministrstvu za zdravje naložil, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočile pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Namesto tega so inšpektorji tega ministrstva letos poleti začeli obiskovati ponudnike CBD-izdelkov iz industrijske konoplje in ustavili njihovo trženje. V konoplji je lahko več kot sto kanabinoidov. Najbolj znan je kanabidiol (CBD), ki nima opojnih lastnosti in ne povzroča zasvojenosti, psihoaktivnega tetrahidrokanabinola (THC) pa je v industrijski konoplji zanemarljivo malo (vsebnost ne sme presegati 0,2 odstotka).
Na ministrstvu pravijo, da so z umikom izdelkov s CBD iz prodaje zavarovali zdravje potrošnikov. Sklicujejo se na evropsko regulacijo, ki v živilih in kozmetičnih izdelkih dovoljuje le olje iz semen konoplje in konopljino moko. Katerikoli ekstrakti, tinkture, olja in smole iz vršičkov konoplje so prepovedani. Ali bomo s to prepovedjo res zaščitili potrošnike in odpravili domnevno zavajanje ponudnikov, ki oglašujejo zdravstveno korist izdelkov s CBD? Za odgovor bi potrebovali dokaze. Zanesljivih podatkov o zavajanju ali številu dejanskih zastrupitev s CBD-izdelki pa ni. Kljub temu lahko nasprotujemo pogledom evropskih in nacionalnih alarmistov, ki so v EU preverjali, ali obstaja zgodovina varne rabe živil z izvlečki CBD, ter sprejeli prohibicijsko regulativo, imenovano »nova hrana«.
Že od nekdaj so si ljudje sami pomagali s konopljo ter jo uporabljali v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Vedenje o tem se je prenašalo iz roda v rod, a se je med stoletno prohibicijo skoraj izgubilo. Slovenija ima dolgo tradicijo pridelave konoplje. Pred 20 leti jo je na podlagi tradicionalnega izročila obudil prekmurski kmet Dejan Rengeo, ko je posejal njivo z industrijsko konopljo in bil nato prvi, a ne zadnji, ki je končal na sodišču zaradi absurdne obtožbe o »neupravičeni proizvodnji in prometu z mamili«. Sodni proces proti njemu je trajal 13 let, na koncu pa so ga oprostili. Vmes je država sprejela uredbo, ki je ponovno dovoljevala pridelavo industrijske konoplje. Pridelovalci so ustanovili društvo pridelovalcev, policija in nekateri uradniki pa so bili vseskozi prepričani, da sejejo mamila. Mediji so o tem veliko poročali in pripomogli k popularizaciji konoplje. Danes sodi Slovenija med države, ki imajo posajene največ konoplje na prebivalca na svetu in kjer lahko že govorimo o pomembni gospodarski panogi; ta je lani ustvarila prek 30 milijonov evrov in zaposlovala nekaj več kot 200 delavcev. Ustanovljena so bila podjetja in laboratoriji, ki nadzorujejo kakovost izdelkov. Dobili smo prvi raziskovalni inštitut za kanabinoide (ICANNA), ki združuje številne strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in drugod. Vse več je raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke konoplje in kanabinoidov na počutje in zdravje.
Izvlečki CBD iz industrijske konoplje se uporabljajo tudi za izboljšanje in krepitev splošnega počutja in lajšanje težav. Svetovna zdravstvena organizacija je kanabinoid CBD zaradi velike razširjenosti uporabe nedavno znanstveno ovrednotila ter ugotovila, da ni dokazov o njegovi zlorabi in škodljivosti za javno zdravje. Za ljudi (in živali) naj bi bil povsem varen. CBD tudi blaži nekatere psihoaktivne učinke THC-ja in ima velike potenciale za uporabo v medicini. Vendar vsi izvlečki iz konoplje niso nujno narejeni z enakimi metodami ekstrakcije, prav tako niso povsem standardizirani. Strokovnjaki so zato opozorili na pasti nenadzorovanega prostega trga ter samozdravljenja, kar lahko vodi v zdravstvene zaplete, posebej pri ranljivih skupinah. Redki neželeni učinki, o katerih poročajo, so lahko posledica medsebojnega delovanja CBD-ja in hkratnega jemanja nekaterih zdravil. Neželeni učinki so verjetnejši, ko so aktivne snovi bolj koncentrirane (npr. izvlečki) in pri daljšem jemanju. Do neželenih reakcij lahko pride zaradi kombinacij, visokih vsebnosti učinkovin, onesnaženja ali zaradi prevelikih zaužitih količin. Zato je pomembno, da se tako potrošniki kot nosilci živilske in kozmetične dejavnosti ter pristojni državni organi zavedajo, da je pojav neželenih učinkov možen, a da je tveganja možno minimizirati.
Septembra letos je evropska agencija za zdravila dovolila sploh prvo zdravilo, ki temelji na rastlini konoplje – peroralno raztopino kanabidiola, imenovano epidyolex. Dovoljenje za promet s tem farmacevtskim zdravilom, za zdaj le za dodatno terapijo pri epileptičnih napadih, je dodelila družbi GW Pharmaceuticals, ki je vodilno evropsko podjetje pri odkrivanju, razvoju in trženju kanabinoidnih zdravil na recept.
Komu torej koristi oviranje trga s prehrambnimi in kozmetičnimi izdelki z industrijsko konopljo?
Konoplja trenutno velja za eno najbolj dobičkonosnih rastlin. A prav tu je težava, saj CBD-izdelki malih ponudnikov že konkurirajo nekaterim izdelkom farmacevtske industrije. Vzporedno je evropska agencija za varno hrano izdelke z izvlečki CBD iz industrijske konoplje dala na seznam »nove hrane«, ki mora skozi zapletene postopke preverjanja, in s tem našla način, da se pot teh izdelkov do potrošnikov čim bolj ovira. Vendar regulacija za države ni obvezna. Nekatere članice EU je ne upoštevajo, nekatere so se pritožile. Slovenska regulacija je že pred tem dovolila gojenje konoplje za prehrano, proizvodnjo pijač in pridobivanje izvlečkov za kozmetične namene.
Zato so inšpekcijske odločbe o prepovedi nadaljnjega trženja vseh prehranskih in kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo CBD iz konoplje, nepotrebne, pretirane in bolj papeške od papeža. Slabo je, če bolj ščitimo poslovne interese farmacevtskega lobija kot zdravje. Raziskave kažejo, da prepoved konoplje najbolj škoduje potrošnikom in preostali družbi nalaga preveliko ekonomsko breme. Preganjanje izdelkov s CBD bo predvsem spodbudilo nelegalni trg. Zatiranje ponudbe izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo, je drago, predvsem pa neučinkovito. Na povpraševanje po nečem, kar ljudem predvsem koristi, težko vplivamo. Učinek prepovedi bo viden le pri naraščanju cene in v nenadzorovani kakovosti. Po nepotrebnem bo prizadetih tudi veliko kmetov ter zaposlenih v proizvodnji in prodaji živil in kozmetike iz konoplje, ki so doslej delali zakonito in plačevali davke. Konkurenca med malimi ponudniki izdelkov iz industrijske konoplje in farmacevtsko industrijo ter posledično večja učinkovitost v proizvodnji in distribuciji bi samo znižala cene na trgu. Kljub nekaterim anomalijam so na dosedanjem legalnem trgu imeli izdelki s CBD potrjeno stopnjo kakovosti, zajamčeno blagovno znamko in bili podvrženi zakonom, ki ščitijo potrošnika. Razmere so več kot resne in zaslužijo temeljit premislek Šarčeve vlade tudi glede zaščite lokalnega podjetništva in delavcev. Seveda je veliko lažje nekaj prepovedati kot področje urediti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji že sedaj spremlja možne neželene dogodke v povezavi s prehranskimi dopolnili in novimi živili prek sistema nutrivigilance, ki naj bi hkrati ozaveščal potrošnike. Že samo intenzivno ozaveščanje, izobraževanje, prepričevanje in opozarjanje potrošnikov in ponudnikov bi bilo brez dvoma bolj učinkovito kot prepoved, vendar je organiziranih tovrstnih ukrepov veliko premalo.
***
Prim. Dušan Nolimal zdravnik, raziskovalec, spec. javnega zdravja, ICANNA.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Na ministrstvu pravijo, da so z umikom izdelkov s CBD iz prodaje zavarovali zdravje potrošnikov. Sklicujejo se na evropsko regulacijo, ki v živilih in kozmetičnih izdelkih dovoljuje le olje iz semen konoplje in konopljino moko. Katerikoli ekstrakti, tinkture, olja in smole iz vršičkov konoplje so prepovedani. Ali bomo s to prepovedjo res zaščitili potrošnike in odpravili domnevno zavajanje ponudnikov, ki oglašujejo zdravstveno korist izdelkov s CBD? Za odgovor bi potrebovali dokaze. Zanesljivih podatkov o zavajanju ali številu dejanskih zastrupitev s CBD-izdelki pa ni. Kljub temu lahko nasprotujemo pogledom evropskih in nacionalnih alarmistov, ki so v EU preverjali, ali obstaja zgodovina varne rabe živil z izvlečki CBD, ter sprejeli prohibicijsko regulativo, imenovano »nova hrana«.
Z dokazi podprta obuditev tradicije
Že od nekdaj so si ljudje sami pomagali s konopljo ter jo uporabljali v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Vedenje o tem se je prenašalo iz roda v rod, a se je med stoletno prohibicijo skoraj izgubilo. Slovenija ima dolgo tradicijo pridelave konoplje. Pred 20 leti jo je na podlagi tradicionalnega izročila obudil prekmurski kmet Dejan Rengeo, ko je posejal njivo z industrijsko konopljo in bil nato prvi, a ne zadnji, ki je končal na sodišču zaradi absurdne obtožbe o »neupravičeni proizvodnji in prometu z mamili«. Sodni proces proti njemu je trajal 13 let, na koncu pa so ga oprostili. Vmes je država sprejela uredbo, ki je ponovno dovoljevala pridelavo industrijske konoplje. Pridelovalci so ustanovili društvo pridelovalcev, policija in nekateri uradniki pa so bili vseskozi prepričani, da sejejo mamila. Mediji so o tem veliko poročali in pripomogli k popularizaciji konoplje. Danes sodi Slovenija med države, ki imajo posajene največ konoplje na prebivalca na svetu in kjer lahko že govorimo o pomembni gospodarski panogi; ta je lani ustvarila prek 30 milijonov evrov in zaposlovala nekaj več kot 200 delavcev. Ustanovljena so bila podjetja in laboratoriji, ki nadzorujejo kakovost izdelkov. Dobili smo prvi raziskovalni inštitut za kanabinoide (ICANNA), ki združuje številne strokovnjake, raziskovalce in znanstvenike iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in drugod. Vse več je raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke konoplje in kanabinoidov na počutje in zdravje.
Na ministrstvu pravijo, da so z umikom izdelkov s CBD iz prodaje zavarovali zdravje potrošnikov. FOTO: Tomi Lombar/Delo
(Ne)varna raba
Izvlečki CBD iz industrijske konoplje se uporabljajo tudi za izboljšanje in krepitev splošnega počutja in lajšanje težav. Svetovna zdravstvena organizacija je kanabinoid CBD zaradi velike razširjenosti uporabe nedavno znanstveno ovrednotila ter ugotovila, da ni dokazov o njegovi zlorabi in škodljivosti za javno zdravje. Za ljudi (in živali) naj bi bil povsem varen. CBD tudi blaži nekatere psihoaktivne učinke THC-ja in ima velike potenciale za uporabo v medicini. Vendar vsi izvlečki iz konoplje niso nujno narejeni z enakimi metodami ekstrakcije, prav tako niso povsem standardizirani. Strokovnjaki so zato opozorili na pasti nenadzorovanega prostega trga ter samozdravljenja, kar lahko vodi v zdravstvene zaplete, posebej pri ranljivih skupinah. Redki neželeni učinki, o katerih poročajo, so lahko posledica medsebojnega delovanja CBD-ja in hkratnega jemanja nekaterih zdravil. Neželeni učinki so verjetnejši, ko so aktivne snovi bolj koncentrirane (npr. izvlečki) in pri daljšem jemanju. Do neželenih reakcij lahko pride zaradi kombinacij, visokih vsebnosti učinkovin, onesnaženja ali zaradi prevelikih zaužitih količin. Zato je pomembno, da se tako potrošniki kot nosilci živilske in kozmetične dejavnosti ter pristojni državni organi zavedajo, da je pojav neželenih učinkov možen, a da je tveganja možno minimizirati.
Septembra letos je evropska agencija za zdravila dovolila sploh prvo zdravilo, ki temelji na rastlini konoplje – peroralno raztopino kanabidiola, imenovano epidyolex. Dovoljenje za promet s tem farmacevtskim zdravilom, za zdaj le za dodatno terapijo pri epileptičnih napadih, je dodelila družbi GW Pharmaceuticals, ki je vodilno evropsko podjetje pri odkrivanju, razvoju in trženju kanabinoidnih zdravil na recept.
Komu torej koristi oviranje trga s prehrambnimi in kozmetičnimi izdelki z industrijsko konopljo?
Konoplja trenutno velja za eno najbolj dobičkonosnih rastlin. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zakaj je slabo, če dodatno omejimo porabo industrijske konoplje
Konoplja trenutno velja za eno najbolj dobičkonosnih rastlin. A prav tu je težava, saj CBD-izdelki malih ponudnikov že konkurirajo nekaterim izdelkom farmacevtske industrije. Vzporedno je evropska agencija za varno hrano izdelke z izvlečki CBD iz industrijske konoplje dala na seznam »nove hrane«, ki mora skozi zapletene postopke preverjanja, in s tem našla način, da se pot teh izdelkov do potrošnikov čim bolj ovira. Vendar regulacija za države ni obvezna. Nekatere članice EU je ne upoštevajo, nekatere so se pritožile. Slovenska regulacija je že pred tem dovolila gojenje konoplje za prehrano, proizvodnjo pijač in pridobivanje izvlečkov za kozmetične namene.
Zato so inšpekcijske odločbe o prepovedi nadaljnjega trženja vseh prehranskih in kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo CBD iz konoplje, nepotrebne, pretirane in bolj papeške od papeža. Slabo je, če bolj ščitimo poslovne interese farmacevtskega lobija kot zdravje. Raziskave kažejo, da prepoved konoplje najbolj škoduje potrošnikom in preostali družbi nalaga preveliko ekonomsko breme. Preganjanje izdelkov s CBD bo predvsem spodbudilo nelegalni trg. Zatiranje ponudbe izdelkov, ki jih ljudje potrebujejo, je drago, predvsem pa neučinkovito. Na povpraševanje po nečem, kar ljudem predvsem koristi, težko vplivamo. Učinek prepovedi bo viden le pri naraščanju cene in v nenadzorovani kakovosti. Po nepotrebnem bo prizadetih tudi veliko kmetov ter zaposlenih v proizvodnji in prodaji živil in kozmetike iz konoplje, ki so doslej delali zakonito in plačevali davke. Konkurenca med malimi ponudniki izdelkov iz industrijske konoplje in farmacevtsko industrijo ter posledično večja učinkovitost v proizvodnji in distribuciji bi samo znižala cene na trgu. Kljub nekaterim anomalijam so na dosedanjem legalnem trgu imeli izdelki s CBD potrjeno stopnjo kakovosti, zajamčeno blagovno znamko in bili podvrženi zakonom, ki ščitijo potrošnika. Razmere so več kot resne in zaslužijo temeljit premislek Šarčeve vlade tudi glede zaščite lokalnega podjetništva in delavcev. Seveda je veliko lažje nekaj prepovedati kot področje urediti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v Sloveniji že sedaj spremlja možne neželene dogodke v povezavi s prehranskimi dopolnili in novimi živili prek sistema nutrivigilance, ki naj bi hkrati ozaveščal potrošnike. Že samo intenzivno ozaveščanje, izobraževanje, prepričevanje in opozarjanje potrošnikov in ponudnikov bi bilo brez dvoma bolj učinkovito kot prepoved, vendar je organiziranih tovrstnih ukrepov veliko premalo.
***
Prim. Dušan Nolimal zdravnik, raziskovalec, spec. javnega zdravja, ICANNA.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
