Klaus Regling: Bolje vemo, kaj v Evropi deluje in kaj ne

»Ne smemo se vpletati v demokratični proces v Grčiji. Z veseljem bomo delali s katerokoli novo vlado v Grčiji.«


Objavljeno
08. september 2015 17.39
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Slovenija je zdaj s svojo ekonomsko politiko na dobri poti, čaka pa jo še nekaj nalog, prestrukturiranje bank še ni končano, je za Delo povedal generalni direktor evrskega reševalnega sklada (EMS) Klaus Regling. Z njim smo se pogovarjali tudi o Grčiji in razmerah v Evropi.

Gospod Regling, Slovenija je bila leta 2013 rdeča pika na radarju finančnih trgov in mednarodni mediji so jo označili za naslednjo padlo domino v evrskem območju. Takratna vlada se je, kljub trojki pred vrati, odločila, da bomo težave reševali sami, brez zaprosila za tujo pomoč, vključno s tisto, ki jo ponujate v EMS, evropskem mehanizmu stabilnosti. Je bila taka odločitev prava?

Prav imate. Pred dvema ali tremi leti je bilo veliko govoric in v evrskem območju je bila še vedno kriza. Krožile so govorice, katera od držav bi utegnila zaprositi za finančno pomoč. Res je, omenjena je bila Slovenija, a bile so tudi druge države. No, za to so bili tudi predstavljeni razlogi. [Slovenski] BDP se je med krizo znižal za skoraj deset odstotkov in delno je bil to tudi razlog za težave v bančnem sektorju, slaba posojila so se močno povečala in banke so potrebovale več kapitala. Vaša oblast je nato naredila prave poteze. Dokapitalizirale so banke in ustanovljena je bila Družba za upravljanje terjatev bank, ki zdaj dobro opravlja svoj posel. Pri tem je Slovenija imela nekaj prednosti v primerjavi z državami, ki so potrebovale pomoč evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma stabilnosti (EMS) (Irska, Ciper). Bančni sektor je v Sloveniji manjši, obsega 140 odstotkov BDP, medtem ko je na Cipru obsegal 700, na Irskem in v Grčiji pa med 300 in 400 odstotkov BDP.

Kako vidite razvoj poznejših dogodkov v Sloveniji in sedanje gospodarske razmere pri nas?

Vaša država je od krize prehodila dolgo pot. Leta 2014 in v prvi polovici 2015 je bila gospodarska rast precej solidna, skoraj triodstotna na letni ravni. To je nad povprečjem evrskega območja. To je pozitivno. Seveda pa izzivi ostajajo. V bančnem sektorju se prestrukturiranje nadaljuje. Banke ne posojajo dovolj in skupna vsota podeljenih bančnih posojil se še vedno zmanjšuje. To kaže, da se prestrukturiranje bank še ni končalo. Na fiskalni fronti nadaljujete zniževanje primanjkljaja skladno s pravili pakta o stabilnosti in rasti. Gledano v celoti je Slovenija na dobri poti, jasno pa je, da mora nekaj nalog še opraviti.

Preselimo se na evropsko raven. EMS ima zdaj v lasti 40 odstotkov grškega javnega dolga. Je za vas zelo pomembno, kdo bo zmagal na bližnjih grških parlamentarnih volitvah?

Res je, EFSF in EMS imata zdaj, po zadnjem izplačilu, v lasti 45 odstotkov grškega javnega dolga. To je velikanska vsota. In prevzeli je bomo še več, če bo šlo vse po načrtih. V Grčiji imajo čez slaba dva tedna volitve. V starem grškem parlamentu je velika večina, več kot 80 odstotkov poslancev, glasovalo v prid zadnjemu programu. V bistvu so ga podprli v vseh strankah, zato zame ni tako pomembno, kdo bo v novi vladi. Prav tako se ne smemo vpletati v demokratični proces v Grčiji. Z veseljem bomo sodelovali s katerokoli novo vlado v Grčiji. Tisto, kar zdaj šteje, je, da imamo tam delujočo vlado čim prej. Reforme so bile prekinjene v prvi polovici leta, a so se nato spet začele z zadnjim, pred kratkim sprejetim programom. Še pred našim prvim izplačilom pa morajo biti sprejeti nekateri ukrepi. Pomembno torej je, da se reforme nadaljujejo, kar se da hitro po volitvah.

Je »grexit«, grški izhod iz evra, še vedno mogoč scenarij, in če, pod kakšnimi pogoji?

V zadnjih mesecih smo vsi zelo trdo delali, da bi se izognili grexitu, tako grška stran kot posojilodajalci. Menim, da je to vprašanje zelo hipotetično in ta čas ni zelo relevantno. No, v teoriji je to vedno mogoče, a to ni scenarij, po katerem bi delali.

Tudi nobelovec za ekonomijo Paul Krugman je predlagal, da bi grška ekonomija lažje okrevala po resni recesiji z izstopom iz evra in uvedbo drahme. Vaš pogled?

Navajeni smo že, da prejemamo veliko nasvetov od slavnih ekonomistov, še posebno onih zunaj Evrope. Prepričani smo, da bolje vemo, kaj v Evropi deluje in kaj ne. Popolnoma jasno je, da mora Grčija opraviti še veliko reform. Navsezadnje so že opravili veliko reform v času prvih dveh programov pomoči v letih 2010–2014. Fiskalni primanjkljaj so znižali s 15 odstotkov BDP pred šestimi leti na le tri odstotke leta 2014. Leta 2014 so že bili opazni prvi dosežki vseh teh prilagoditev in reform. Lani so prvič po petih letih gospodarskega upada zaznali pozitivno gospodarsko rast in stopnja brezposelnosti se je začela zniževati. Grčija se je lani lahko vrnila na finančne trge z dvema izdajama obveznic. Opazen je bil napredek pri reformah, gospodarske razmere so se izboljšale. V prvi polovici tega leta je bilo to prekinjeno, zdaj pa mislim, da je Grčija spet na poti in z zelo jasnimi zavezami, kaj bo storila.

Kakšno je stališče ESM v zvezi s predlogoma Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da bi morali Grčiji odpisati skoraj tretjino dolga in ji podaljšati rok za odplačilo glavnice do leta 2050?

IMF ni predlagal odpisa, to ni res. Vodja IMF gospa Christine Lagarde je dejala, da tega ni na mizi, in tudi sam sem prepričan, da Grčija, če hoče doseči bolj vzdržen dolg, tega ne potrebuje. Evroskupina, 19 ministrov za finance, med njimi tudi slovenski, je dala zavezo, da so se z Grčijo pripravljeni pogovarjati o nadaljnjem lajšanju dolžniškega bremena – ki pa ne bo nominalni odpis dolgov –, če bo ta uresničila dogovorjene reforme. Če bo treba, bi večinoma podaljšali obdobje do zapadlosti glavnice, lahko bi še odložili plačilo obresti. In Grčiji bi tudi lahko izplačali dobiček, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) ustvarila s prejšnjimi nakupi grških državnih obveznic. O vsem tem bi lahko razmislili. A zelo jasno je bilo rečeno, da ne bo nominalnih odpisov grškega dolga.

Pa lahko računamo, da bo IMF sodeloval pri tretjem programu za Grčijo?

Pri zadnjem programu so bili zelo zraven pri samih pogajanjih, zdaj pa razmišljajo o ponovnem začetku svojega lastnega programa, kar bi se lahko zgodilo novembra. Zanima jih več podrobnosti pri fiskalnem prilagajanju in pokojninski reformi in hočejo dodatne olajšave pri dolgu. Po mnenju IMF so te nujne. A ponavljam, tu ne gre za nominalni odpis dolgov, ampak za olajšave pri poplačilu dolga. Kot sem omenil, bo evroskupina bo to proučila in po tem sem precej prepričan, da bo pozneje letos tudi IMF udeležen v tem programu.

Katere so glavne naloge ESM do konca leta?

Delali bomo to, kar običajno počnemo. Gledano v celoti smo v EFSF in ESM zdaj podelili posojila petim državam: Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji in Cipru, kjer program poteka zelo dobro, nad pričakovanji, zato tam nadaljujemo izplačila. Pri tem moramo refinancirati posojila drugim državam, z zapadlostjo med 12 in 22 leti. To je razlog, da sta obe instituciji, EFSF in EMS, zelo aktivni na trgih, smo med največjimi izdajatelji dolga, nominiranega v evrih, to naše delo nenehno poteka. In seveda, število in obseg izdaj se bosta z nadaljevanjem financiranja Grčije morala le povečati.

Kako vidite program kvantitativnega sproščanja, ki ga od marca izvaja ECB. Ali dobro deluje?

Ne morem soditi o tem. ECB tako kot vse druge velike svetovne centralne banke še vedno deluje na krizni način. Vse se ukvarjajo s kvantitativnim sproščanjem. To ni normalna monetarna operacija, ampak odgovor na krizo. In je uspešen, saj se bilančna vsota ECB povečuje skladno z načrti in zelo zmerno raste v primerjavi z drugimi velikimi svetovnimi bankami po svetu.

Kako ocenjujete sedanji makroekonomski položaj v evroskupini, javni dolg, gospodarsko rast, zaposlenost?

Rast se normalizira. Ne gre za zelo močno rast, ker prihajamo iz krize, toda stopnje rasti so stabilne v skoraj vseh državah evrskega območja. Skrbi pa povzročajo stopnje inflacije okrog ničle, kar ni skladno z inflacijskim ciljem ECB, da je inflacija blizu, a pod dvema odstotkoma. ECB si zelo prizadeva, da bi ta cilj dosegla s programom kvantitativnega sproščanja in drugimi ukrepi. Pri tem imamo opraviti s padcem cen nafte, kar je dobro in podpira gospodarsko aktivnost, a še dodatno otežuje doseganje inflacijskega cilja. Opraviti imamo tudi z izzivi v bančnem sektorju v številnih državah, tudi v Sloveniji, kjer poskušajo spet pognati rast posojil. Države imajo presežni dolg, ne le javni, ampak tudi zasebni in morale se bodo razdolžiti. Številne države potrebujejo reforme. Bolj kot kdajkoli prej je zdaj jasno, da strukturne reforme po nekaj letih privedejo do višje rasti. To je mogoče videti pri državah, ki so pridobile s programi EFSF in EMS. Recimo, Irska in Španija imata zdaj zaradi korenitih strukturnih reform najvišje stopnje gospodarske rasti v evrskem območju. Tudi nekatere druge države potrebujejo reforme, da bi okrepile svoj potencial za rast.

Katere reforme pa bi priporočili Sloveniji?

Bančni sektor sem že omenil, zelo pomembna reforma je tudi privatizacija, saj iz številnih drugih držav vemo, da vodi do več konkurence in učinkovitosti v gospodarstvu. Nadaljujte fiskalno konsolidacijo; Slovenija je na dobri poti, a mora nadaljevati skladno z vladnimi cilji, tako da bi primanjkljaj znižali pod tri odstotke BDP. Nadaljujte tudi strukturno prilagajanje, ki ni le skladno z evropskimi pravili, ampak je primerno tudi zaradi višine javnega dolga pri vas.

O tem, kako rešiti dolžniške probleme v Evropi, je veliko različnih pogledov. Recimo, znani francoski ekonomist Thomas Piketty je julija dejal, da »potrebujemo konferenco o vseh evropskih dolgovih, tako kot smo jo imeli po drugi svetovni vojni. Prestrukturiranje vsega dolga, ne le grškega, ampak tudi tistega v veliko evropskih državah, je neizogibno.« Se strinjate?


To se sliši nekoliko akademsko. To je tipičen nasvet, ki ga radi dajo profesorji, je zelo splošen. Ni dovolj specifičen, da bi ga lahko uporabili v odločitvah ekonomske politike. Dovolite, da to komentiram v kontekstu Grčije, v zvezi s katero pogosto beremo, da je grški dolg nevzdržen in da je nujen njegov nominalni odpis. S tem se ne strinjam. Razlog za to je, da Grčiji zagotavljamo toliko financiranja po tako zelo ugodnih obrestnih merah, da lahko dolg te države postane vzdržen tudi drugače kot z odpisom. Za Evropo smo ustvarili nov okvir, ki ga svet še ni videl. Veliko financiranj po zelo ugodnih obrestnih merah, ki čez čas lahko naredi dolg vzdržen. Letno breme dolga za grški proračun in gospodarstvo je relativno majhno. Je precej manjše, kot bi lahko sklepali glede na delež javnega dolga v BDP, ki znaša skoraj dvesto odstotkov. Tako visoko razmerje bi lahko sugeriralo, da država ni sposobna financirati svojega dolga ‒ a vsaj v primeru Grčije je tak sklep napačen. Zato ker imajo večino dolga v EFSF in EMS po zelo nizkih obrestnih merah. Grčija ima možnost, da servisira visok znesek dolga z zelo nizkimi obrestmi in z zelo dolgo dobo zapadlosti – in njen dolg čez čas lahko postane spet vzdržen. Številni opazovalci tega ne upoštevajo, gledajo le na razmerje med dolgom in BDP in prihajajo do napačnih sklepov.