Bomo spoštovali zakon? Ni soglasja!

Zdi se skoraj neverjetno, ampak trenutno ZZZS za svoje kalkulacije stroškov dela uporablja plačno lestvico, ki je za slabe štiri odstotke nižja od plačne lestvice, dogovorjene s kolektivno pogodbo.

Objavljeno
08. junij 2019 06.00
Posodobljeno
08. junij 2019 06.00
FOTO: Matej Družnik/Delo
Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
Slovenski javni zdravstveni zavodi so v poslovnem letu 2018 ustvarili nekaj manj kot 30 milijonov evrov tekoče izgube (presežek odhodkov nad prihodki). Pri iskanju vzrokov za nastalo izgubo pogosto spregledamo sistemske vzroke, za katere je odgovorna predvsem država. V zdravstveni dejavnosti moramo biti še posebej pozorni na stroške dela, ki v bolnišnicah predstavljajo 51 odstotkov vseh stroškov, v zdravstvenih domovih pa kar 69 odstotkov.
 

Zdi se, da države ne skrbi denar za plače v zdravstvu


Pogajanja o plačah s sindikati javnega sektorja v naši državi vodi vlada. Ob spremembi kolektivne pogodbe država v vseh delih javnega sektorja zagotavlja tudi vsa potrebna proračunska sredstva za izvršitev obveznosti iz kolektivnih pogodb. Tudi zaposleni v zdravstvu so vključeni v sistem plač v javnem sektorju in tudi višina njihovih plač je določena v kolektivnih pogodbah, ki jih s sindikati zdravstva sklepa vlada. Na žalost pa v zdravstvu država ne poskrbi za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz kolektivnih pogodb.

Za plačevanje zdravstvenih storitev v Sloveniji skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki lahko obveznosti prevzema samo v okviru sprejetega finančnega načrta, ki ga potrjuje vlada. Skladno z zakonom se ZZZS ne sme zadolževati in za razliko od pokojninske blagajne ne prejema manjkajočih sredstev iz državnega proračuna. Če v sprejetem finančnem načrtu ni dovolj denarja za izpolnitev obveznosti po kolektivni pogodbi, ZZZS tega ne plača ali pa – preprosto zniža cene.

Zdi se skoraj neverjetno, ampak trenutno ZZZS za svoje kalkulacije stroškov dela uporablja plačno lestvico, ki je za slabe štiri odstotke nižja od plačne lestvice, dogovorjene s kolektivno pogodbo. Seveda so bolnišnice, zdravstveni domovi in druge zdravstvene ustanove pri izplačilu plač dolžni upoštevati kolektivno pogodbo in izplačevati plače po plačni lestvici, ki jo ta določa. Pri tem na letni ravni izplačajo svojim zaposlenim za okoli 45 milijonov evrov več denarja, kot jim ga priznava ZZZS.

V lanskem letu je tako prišlo tudi do povišanja premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, ki jo izvajalci zdravstvenih storitev v skladu s kolektivno pogodbo plačujejo za svoje zaposlene. Iz tega naslova imajo izvajalci zdravstvenih storitev dodatne stroške v višini 12 milijonov evrov, ki jih ZZZS v svojih kalkulacijah stroškov dela izvajalcem ne priznava.

S sindikati javnega sektorja se je vlada dogovorila tudi za višji regres za letni dopust, zato bodo stroški dela v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih višji za okoli pet milijonov evrov. Tudi teh stroškov ZZZS v svojih kalkulacijah izvajalcem zdravstvenih storitev ne priznava.
 

Izpad prihodkov vodi k razvojnemu zaostanku


Izpad prihodka zaradi neustreznega financiranja stroškov dela, ki jih morajo javni zavodi plačevati svojim zaposlenim, na letni ravni presega 60 milijonov evrov in je enkrat večji od izkazane izgube v javnih zdravstvenih zavodih v poslovnem letu 2018. Zaradi neustreznega financiranja javni zavodi pokrivajo stroške dela iz drugih virov, kar vodi k neizogibnemu razvojnemu zaostanku slovenskega zdravstva. Če smo leta 2011 imeli v slovenskih bolnišnicah 67-odstotno odpisanost opreme, je ta delež v letu 2018 narasel na 83 odstotkov. Posledice občutijo številni zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, najbolj pa ljudje, ki potrebujejo zdravljenje. Brez dodatnih proračunskih sredstev ne bo mogoče odpraviti razvojnega zaostanka in skrajšati čakalnih vrst.
 

Kako uresničiti neuresničljivo?


S podpisom Sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti je Vlada Republike Slovenije v letu 2017 sprejela tudi tako imenovano modro knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada je s tem začasno res prekinila zdravniško stavko, odprla pa povsem nerešljiv problem za slovensko zdravstvo. Za uveljavitev modre knjige ni dovolj zdravnikov (in jih še dolgo ne bo).

Poleg tega država ni sprejela zakonskih podlag, ki bi omogočale fleksibilno nagrajevanje zdravnikov. Združenje že dve leti opozarja, da uveljavitev modre knjige predstavlja grožnjo javnemu zdravstvenemu sistemu in nevarnost za življenje in zdravje ljudi. S problemom se danes ukvarjajo predvsem vodstva zdravstvenih organizacij, na katera se sindikati obračajo s povsem neuresničljivimi zahtevami.

Precej podobna zgodba so tudi standardi in normativi v zdravstveni negi, ki jih je pred kratkim podpisal minister Aleš Šabeder. Izvajalci imajo dva meseca časa, da z normativi uskladijo svoje akte o sistemizaciji, in še en mesec, da z zaposlenimi v zdravstveni negi sklenejo nove pogodbe o zaposlitvi. Kakšne bodo finančne posledice in kdo bo zagotovil potrebni denar, ne pove nihče.
 

Zakon določa, da mora ZZZS stroške dela vključiti v ceno storitev


Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 66. členu nedvoumno določa, da se pri elementih za oblikovanje cene zdravstvenih storitev upoštevajo plače in drugi prejemki v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti. Žal pa ZZZS in ministrstvo za zdravje že leta zavračata predloge, da bi se tovrstne spremembe neposredno upoštevale pri pogojih financiranja.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v postopku za sklenitev aneksa številka 2 k splošnemu dogovoru za leto 2019 partnerjem predlaga, da bi spoštovali veljavna zakonska določila.
 

Ni soglasja!


Predlogu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije nasprotujeta tako ZZZS kot ministrstvo za zdravje.

----------------------------------------------------
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.