Dajmo Evropi prednost

Leta 2026 smo stopili v svet, o katerem smo mislili, da se ne bo več vrnil. V svet, ki ga znova urejajo razmerja moči. Carine, obsežne subvencije, izvozne omejitve, kršitve pravic intelektualne lastnine: mednarodna konkurenca še nikoli ni bila tako nepoštena. Pravila trgovine se pišejo na novo in izbire pravzaprav nimamo več. Brez ambiciozne, učinkovite in pragmatične industrijske politike se bodo tekmeci z evropskim gospodarstvom zlahka poigravali. Tveganja so očitna: naše paradne industrije in znanja so ogroženi; delež evropske industrijske proizvodnje v svetovnem gospodarstvu se krči; naša celina se počasi spreminja v tekoči trak za naše gospodarske tekmece.

Tega ne smemo dopustiti.

Evropska komisija je zato skupaj z voditelji evropskega gospodarstva konkurenčnost znova postavila v središče evropske geopolitične agende. Skupaj si prizadevamo izboljšati dostop naše industrije do energije, surovin, naložb, znanj in seveda do našega enotnega trga s 450 milijoni potrošnikov. Pa vendar to ni dovolj. Številke govorijo same zase. Samo lani je Evropska unija v trgovanju s Kitajsko imela rekordni trgovinski primanjkljaj v višini 350 milijard evrov.

Kaj lahko storimo?

Naš odgovor je mogoče strniti v tri besede, ki jih razumejo v vseh jezikih sveta: »Made in Europe«, torej »Narejeno v Evropi«. Kitajci imajo »Made in China«, Američani »Buy American«, večina drugih gospodarskih sil pa podobne sheme, ki dajejo prednost lastnim strateškim industrijam. Zakaj jih ne bi imeli tudi mi?

Stéphane Séjourné, izvršni podpredsednik evropske komisije za blaginjo in industrijsko strategijo. FOTO: arhiv evropske komisije

Evropa mora proizvesti več – in predvsem mora proizvajati bolj strateško. Če si želimo zagotoviti gospodarsko varnost, moramo podpreti in razbremeniti tveganj naše ključne proizvodne in vrednostne verige. Kot gospodarski in politični voditelji moramo skupaj storiti nekaj, česar si doslej nismo upali, pogosto zaradi strahu, ideologije ali navade. Enkrat za vselej moramo Evropi dati prednost v naših najbolj strateških sektorjih. Načelo je preprosto: kadar se troši evropski javni denar, mora ta prispevati k evropski proizvodnji in kakovostnim delovnim mestom v Evropi. Ne glede na to, ali gre za javni razpis, neposredno državno pomoč ali katerokoli drugo vrsto finančne podpore, bo moralo podjetje, ki ima od tega koristi, pomemben del svoje proizvodnje izvajati na evropskih tleh. To logiko moramo seveda uporabiti tudi pri neposrednih tujih naložbah.

Svet v skodelici čaja: Kako so Kitajci premagali revščino

In uveljavili jo bomo na evropski način. To pomeni brez nepotrebne birokracije, ob predhodnem preverjanju gospodarskih učinkov, vključevanju zaupanja vrednih mednarodnih partnerjev in spoštovanju mednarodnega prava. Pri tem bomo zagotovili nujno ravnotežje med ohranjanjem odprtosti Evrope do zaupanja vrednih partnerjev ter hkratnim uveljavljanjem naših interesov. Poskrbeli bomo za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev, podprli in zaščitili bomo naše industrije, intelektualni kapital, delavce in vrednote.

To je izhodišče, ki ga bomo zagovarjali v vsaki naši pobudi na področju industrijske politike. Začeli bomo z zakonodajnim aktom o industrijskem pospeševalniku, ki ga bo evropska komisija kmalu predstavila. Pri tem ne gre le še en zakonodajni predlog. To je akt gospodarske neodvisnosti, neposredno uresničitev Draghijevega poročila o konkurenčnosti EU in jasen poziv, da damo prednost vsem, ki izberejo Evropo.

Poziv k prednosti za Evropo je podpisalo več kot tisoč direktorjev podjetij, predstavnikov delodajalskih organizacij in sindikatov iz celotne EU, med njimi tudi iz Slovenije.

***

Stéphane Séjourné, izvršni podpredsednik evropske komisije za blaginjo in industrijsko strategijo.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.