Dragocena vez med Japonsko in Slovenijo

Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.

Odkar sem pred tremi leti prispela v Slovenijo in prevzela svoje dolžnosti, sem ob spoznavanju njene zgodovine in ljudi razvila globoko spoštovanje do modrosti in tihe moči te države. Sloveniji, ki leži na stičišču srednje Evrope in Balkana, je po krmarjenju skozi zapleteno zgodovino uspelo v izjemno kratkem času po osamosvojitvi leta 1991 zgraditi stabilno demokracijo, napredno industrijo in zrelo civilno družbo.

Geografsko sta Japonska in Slovenija med seboj zelo oddaljeni. Pa vendar sta si izjemno blizu v zavezanosti spoštovanju mednarodnega prava, ohranjanju stabilne demokratične družbe ter oblikovanju prihodnosti prek znanosti, tehnologije in človeškega kapitala. Besedi, ki povezujeta naši državi in naroda, sta »zaupanje« in »odpornost«.

V vsem povojnem obdobju je Japonska dosledno hodila po poti miroljubja kot država, zavezana miru, ter prispevala k stabilnosti in blaginji mednarodne skupnosti. Japonska prek uradne razvojne pomoči (ODA) že več desetletij podpira razvoj infrastrukture, vzgojo človeških virov in industrijsko rast v sosednjih azijskih državah ter tako spodbuja njihov napredek in stabilnost.

Poleg tega utrjuje temelje globalne družbe z razvojnim sodelovanjem, človekoljubno pomočjo, mirovnimi operacijami in pokonfliktno obnovo po vsem svetu. Da mednarodna skupnost sprejema to japonsko neomajno stališče, potrjuje tudi dejstvo, da je bila Japonska za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov izvoljena večkrat kot katera koli druga država.

Mednarodno okolje, ki nas obdaja, danes doživlja korenite spremembe. Ruska vojaška agresija na Ukrajino pomeni neposreden izziv temeljnemu mednarodnemu redu, po katerem je spreminjanje meja s silo popolnoma nesprejemljivo.

Japonska skupaj z evropskimi narodi še naprej zagotavlja odločno podporo Ukrajini in usklajuje sankcije proti Rusiji ter dosledno deluje za ohranitev in krepitev svobodnega in odprtega mednarodnega reda, ki temelji na vladavini prava. To ni le evropsko vprašanje; izhaja iz univerzalnega načela, da je treba mednarodno pravo in vladavino prava enako spoštovati povsod po svetu.

Pri tem je v odziv na nedavne spremembe varnostnega okolja Japonska prenovila svojo strategijo nacionalne varnosti, s čimer krepi lastne nacionalne obrambne zmogljivosti in hkrati poglablja sodelovanje z enako mislečimi državami. ​​Kot ena od Natovih partnerskih držav v azijsko-pacifiški regiji (IP4) krepi sodelovanje z zavezništvom.

Aprila so Japonsko obiskali stalni predstavniki držav članic pri Natu, da bi poglobili svoje razumevanje varnostnega okolja v Vzhodni Aziji in vloge zavezništva med Japonsko in Združenimi državami. Prav tako se na številnih področjih, vključno z ekonomsko in kibernetsko varnostjo, poglablja sodelovanje med Japonsko in Evropsko unijo.

Ob vse tesnejših odnosih med Japonsko in Evropo tudi Japonska in Slovenija – medsebojni razdalji navkljub – nenehno utrjujeta svoje vezi kot zaupanja vredni partnerici, ki ju povezujejo univerzalne vrednote, z demokracijo, človekovimi pravicami in vladavino prava na čelu.

Vojaške zadeve, tehnologija in gospodarstvo danes niso več samostojna področja, ampak se razvijajo kot neločljiva celota. Ekonomska varnost je postala varnost sama po sebi, s čimer smo vstopili v obdobje, ki zahteva še intenzivnejše sodelovanje med zaupanja vrednimi partnerji. V tem okviru ima odnos med Japonsko in Slovenijo izjemen potencial.

V razmerah, ki jih opredeljuje ekonomska varnost, med najdragocenejše vire sodi ne le sama tehnologija, temveč tudi medsebojno zaupanje. Februarja se je sestal Skupni odbor za znanstveno-tehnološko sodelovanje med Japonsko in Republiko Slovenijo ter razpravljal o sodelovanju na ključnih področjih, kot so energija, umetna inteligenca in robotika.

Obe državi se ponašata z visoko ravnjo izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti, pri čemer je napredna proizvodnja ključni steber njunih gospodarstev. Odločitev družbe Yaskawa Electric, enega izmed vodilnih tako japonskih kot svetovnih podjetij na področju robotike, da v Sloveniji vzpostavi svoje evropsko proizvodno in distribucijsko središče, dokazuje, kako velikanski potencial ima industrijsko sodelovanje med našima državama.

Odnos med Japonsko in Slovenijo s pogledom naprej vstopa v obdobje, ko iz medvladnega dialoga prehaja v večplastno partnerstvo, ki povezuje podjetja, visokošolske ustanove, raziskovalne zavode, lokalne skupnosti in mlade voditelje jutrišnjega dne.

Naša naloga je, da raziskovalne dosežke prelijemo v skupna podjetja, tehnološke prednosti pretvorimo v industrijsko konkurenčnost, z medčloveškimi izmenjavami pa spodbujamo dolgoročno medsebojno razumevanje. Iskreno upam, da bo poglabljanje sodelovanja med Japonsko in Slovenijo okrepilo konkurenčnost in odpornost demokratičnih držav Evrope in Japonske, narodov, ki si delimo skupne vrednote.

***

Akiko Jošida, izredna in pooblaščena veleposlanica Japonske v Republiki Sloveniji. 

Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.