Generacija brez aidsa

Nezaznavnost virusa v krvi ter splošni previdnosti ukrepi, ki so zlati standard ravnanja vsakega zdravstvenega delavca, zanesljivo varujejo zdravstvene delavce pred okužbo.

Objavljeno
04. december 2019 06.00
Posodobljeno
04. december 2019 06.00
Bolje je preprečevati kot zdraviti. FOTO: Babu/Reuters
Dr. Janez Tomažič, dr. med
Dr. Janez Tomažič, dr. med

 

Preventiva okužbe z virusom hiv se je v zadnjem obdobju zelo spremenila, ker imamo nova znanstvena spoznanja, na temelju katerih imamo dve novi zelo učinkoviti preventivni strategiji. To sta »Nezaznavnost = neprenosljivost« in »Predizpostavitvena zaščita pred okužbo s hivom« (angleško Pre-exposure Prophylaxis, okrajšano PrEP). S široko in učinkovito uporabo obeh metod bi teoretično lahko »zaključili epidemijo hiva« (vsaj v Sloveniji!).


Nezaznavnost = neprenosljivost


Osnovno pravilo v medicini je, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Zato je temeljna preventiva še vedno na prvem mestu: uporaba kondoma, poznavanje partnerja (testiranje), zmanjševanje števila partnerjev, zavedanje o tveganjih rekreacijskih drog in tako dalje. Vendar vse to žal ni dovolj, zato smo v zadnjih letih razvili številne dodatne preventivne strategije. Enako, kot so zdravila pomembna za zdravljenje, so pomembna tudi za preprečevanje okužbe. »Zdravljenje kot preventiva« oziroma »zdravljenje je najboljša preventiva«.

Osebe, ki se učinkovito zdravijo in imajo nezaznaven virus v krvi, ne prenašajo virusa na druge: nezaznavnost je neprenosljivost (n = n). Treba je predvsem bolje informirati ključne skupine (predvsem moške, ki imajo spolne odnose z moškimi) in splošno populacijo, kdaj je pomembno, da se testiramo. Zgodnje odkrivanje okuženih in zgodnje zdravljenje je v praksi najpomembnejša preventivna strategija, saj ko enkrat odkrijemo okuženo osebo, jih v Sloveniji tudi v več kot 95 odstotkih učinkovito zdravimo in dosežemo cilj »n = n«.



image
Preventiva okužbe z virusom hiv se je v zadnjem obdobju zelo spremenila. FOTO: Jason Lee/Reuters

 

Predizpostavitvena zaščita


V nacionalno strategijo Preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2018, ki jo je aprila leta 2017 potrdila vlada, smo v poglavje o zagotavljanju profilakse umestili tudi strategijo uvedbe predizpostavitvene zaščite pred okužbo s hivom v slovenski prostor. Demonstracijski projekt, ki ga financirata ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, izvajamo od leta 2018.

Ključni pomen tega projekta je, da osebe, ki so v našem prostoru najbolj izpostavljene okužbi s hiv, pridejo do nas! Tako imamo možnost, da jih testiramo na hiv in druge spolno prenosljive okužbe (SPO), jim svetujemo glede varne spolnosti, jim damo zdravila proti hivu ter jim nato sledimo in izvajamo kontinuirano preventivo. Teoretično pride k nam najbolj ogrožena populacija v našem prostoru, ki še ni okužena! Raziskava poteka po načrtu, z dosedanjim potekom raziskave smo zadovoljni, rezultati raziskovalnega projekta so zelo obetavni, saj do zdaj med sodelujočimi, kljub zelo tveganemu vedenju, ni bilo nove okužbe s hivom ali pomembnih neželenih učinkov zdravila, zelo smo zadovoljni tudi s sodelovanjem udeležencev (jemanje zdravil in sodelovanje oziroma upoštevanje protokola raziskave).

Nezaznavnost virusa v krvi ter splošni previdnosti ukrepi, ki so zlati standard ravnanja vsakega zdravstvenega delavca, zanesljivo varujejo zdravstvene delavce pred okužbo.


Poleg strategije »nezaznavnost = neprenosljivost« je predizpostavitvena zaščita pred okužbo s hivom najpomembnejši del preventive. Posebno pomembna je v Sloveniji, kjer med okuženimi prevladujejo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri katerih je, glede na raziskave, predizpostavitvena zaščita pred okužbo s hivom najučinkovitejša.

Naš naslednji cilj je, da bi bilo čim manj na novo okuženih oseb. Poleg temeljne preventive, ki ima, kot rečeno, omejeno učinkovitost, imamo zdaj na voljo še predizpostavitveno zaščito pred okužbo s hivom, ki jo moramo čim prej integrirati v zdravstveni sistem. Letos je pojavnost na novo odkritih oseb s hivom najmanjša v obdobju več kot deset let, kar je zanesljivo posledica učinkovitejše preventive. Edina novost v tem obdobju je bila prav uvedba predizpostavitvene zaščite pred okužbo s hivom, ki je verjetno eden od najpomembnejših vzrokov za boljše rezultate.

Bolje je preprečevati kot zdraviti. In predizpostavitvena zaščita pred okužbo s hivom preprečuje okužbe! Torej ima že v izhodišču poleg temeljne preventive prednost v preventivnih strategijah.

image
Osebe, ki se učinkovito zdravijo in imajo nezaznaven virus v krvi, ne prenašajo virusa na druge. FOTO: Dante Diosina Jr/Afp


Za stigmo ni več razloga


»Formula n = n« je zelo pomembna za celotno družbo, ker ni več razloga za strah ljudi, da se bodo okužili od prepoznanih in zdravljenih osebah. Ključna informacija je, da stigma ni več potrebna. Zanjo ni več nobenega racionalnega razloga! Je ostanek preteklosti oziroma neznanja. Enako velja v zdravstvu. Nezaznavnost virusa v krvi ter splošni previdnostni ukrepi, ki so zlati standard ravnanja vsakega zdravstvenega delavca, zanesljivo varujejo zdravstvene delavce pred okužbo.

Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjamo s preprečevanjem in obvladovanjem hiva/aidsa, zato poudarjamo, da je treba strategijo predizpostavitvene zaščite pred okužbo s hivom čim prej vključiti v program zdravstvenega zavarovanja. Z njeno vključitvijo v naš preventivni sistem, ki je že zdaj zelo učinkovit, se lahko približamo našemu cilju: generaciji brez okužbe s hivom.

***

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKCL, Medicinska fakulteta, UL.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.