Je Irska prodala Evropo tehnološkim velikanom?

Na prvi pogled se Irska obnaša kot vzorna Evropejka, saj na zahodnem robu celine nastopa kot goreča zagovornica človekovih pravic in svetilnik naprednosti. Vendar obstaja ključno področje, kjer je njen izkupiček daleč od popolnega – področje, ki bi moralo vzbujati skrb, ko je irska vlada s 1. julijem prevzela šestmesečno rotirajoče predsedovanje svetu EU. V istem obdobju se bodo namreč ponovno usklajevala evropska pravila o tehnologiji in umetni inteligenci, irsko državo in njeno gospodarstvo pa so si popolnoma podredili tehnološki giganti (t. i. Big Tech). Irska je tako kompromitirana, da bi se morala kot predsedujoča svetu EU izločiti iz vseh pogajanj o tehnologiji in digitalni suverenosti.

Irska je svetu EU nazadnje predsedovala leta 2013, ravno med pogajanji o splošni uredbi o varstvu podatkov (GDPR). Pridobljeni interni zaznamek družbe Facebook (zdaj Meta, op. ur.) opisuje srečanje iz leta 2013, na katerem so se vodilni predstavniki podjetja sestali s tedanjim irskim premierom, da bi izrazili nezadovoljstvo s predlaganimi pravili o zasebnosti podatkov. S sestanka so odšli z zagotovilom Enda Kennyja, da bo Irska uporabila svoj »znaten vpliv« kot predsedujoča svetu EU za dosego tega, kar so pri Facebooku označili za »pozitiven izid«. Vodilni kadri podjetja so se udeležili tudi »večerje, ki so jo gostili visoki irski politiki, da bi podrobno preučili različne načine, kako bi Irska lahko pomagala«.

Sedemindvajset držav članic EU se na položaju predsedujoče izmenjuje. Predsedujoča država vodi srečanja in dejansko narekuje tempo pogajanj o zakonodaji EU. Nekatere teme lahko prednostno izpostavi, druge pa pusti ob strani. Ciper, majhna in ranljiva država v nestabilni regiji, je na primer izkoristil svoje predsedovanje od januarja do junija letos za to, da je na evropsko agendo uvrstil zaveze o vzajemni obrambi.

Irska dilema: kako porabiti Applovih 14 milijard evrov

Premamljeni z davčnimi olajšavami in kulturo prizanesljivega pristopa so giganti, kot so Google, Meta, Apple, Microsoft, OpenAI, Tiktok in X, svoje evropske sedeže ustanovili prav na Irskem. Načelo »države izvora«, ki ga uveljavlja EU, določa, da je država, v kateri je evropski sedež podjetja, odgovorna za njegovo regulacijo po celotni Uniji. Ta pravni paradoks je Irsko komisijo za varstvo podatkov (DPC) spremenil v osrednjega evropskega nadzornika za tehnološki sektor – Irska pa je kot predsedujoča svetu EU leta 2013 močno pritiskala, da bi se to uresničilo.

Posledice te ureditve so osupljive. Predsednica komisije DPC je nedavno priznala, da Irska v desetih letih od uveljavitve uredbe GDPR – razen »sporazumnih rešitev« pri nepomembnih zadevah – ni dokončala niti ene same evropske preiskave podjetja Google ali katere od njegovih hčerinskih družb. Zaščita na ravni EU je ohromljena, saj morajo vse druge države članice pri skupnem evropskem odzivu čakati, da ukrepa Irska.

Ko je DPC že ukrepala proti velikim tehnološkim podjetjem, je to storila slabo in pod pritiskom drugih evropskih regulatorjev. V enem primeru je sicer ukrepala nenavadno hitro – proti umetni inteligenci grok Elona Muska –, vendar je nato privolila v poravnavo, ki pa je, kot kaže, padla v vodo. Irski medijski regulator Coimisiún na Meán uživa večji ugled, a ima precej šibkejša pooblastila. Irska tako pri regulativi že celo desetletje pušča odprta zadnja vrata, kar ogromnim ameriškim in kitajskim podjetjem omogoča, da po vsej Evropi delujejo povsem nekaznovano. Postala je ne le davčna oaza, temveč oaza pred regulacijo.

Najnovejša irska komisarka za varstvo podatkov Niamh Sweeney je bila pred tem glavna lobistka družbe Meta na Irskem, in to ravno med škandalom Cambridge Analytice in v mračnem obdobju, ki so ga razkrila pričevanja žvižgačke Frances Haugen. FOTO: Dado Ruvic Reuters

Ekonomska odvisnost je očitna. Tri ameriška podjetja so leta 2024 prispevala skoraj polovico irskih prihodkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Leta 2022 je Irska na prebivalca zbrala skoraj petkrat več davka od dohodkov pravnih oseb kot Francija ali Nemčija. Človek bi morda lahko občudoval nekoč majhno, revno in neindustrializirano državo, ker je zmagala v tej »tekmi proti dnu« in obogatela. Toda posledice so krute za evropsko demokracijo, konkurenčnost, varnost – in še posebej za otroke.

Film Molly vs the Machines (Molly proti strojem) iz leta 2026 pripoveduje zgodbo o tem, kako so algoritmi družbenih omrežij potiskali samomorilsko vsebino v časovnico 14-letne Molly Russell, ki si je nato leta 2017 vzela življenje. Po vsej Evropi je in bo še več takšnih primerov, razen če Irska ne začne izvajati podatkovnih pravil EU. Ta namreč zahtevajo, da so »priporočilni algoritmi« privzeto izklopljeni, saj se napajajo z zelo intimnimi podatki.

Morda se Irska sploh ne trudi več ohranjati videza. Najnovejša irska komisarka za varstvo podatkov Niamh Sweeney je bila pred tem glavna lobistka družbe Meta na Irskem, in to ravno med škandalom Cambridge Analytice in v mračnem obdobju, ki so ga razkrila pričevanja žvižgačke Frances Haugen. Postopek irske vlade za zaposlitev Sweeneyjeve je bil absurden: edini tehnološki strokovnjak v izbirni komisiji je bil odvetnik, ki dela za tehnološke gigante. Izbirna merila so se osredotočala na splošne veščine, kot je »upravljanje odnosov«, namesto da bi poskušali zaposliti nepopustljivega nadzornika, sposobnega preiskovati tehnološko najbolj sofisticirana podjetja na svetu. Med zaposlitvenim postopkom nihče ni preveril, ali novoimenovano komisarko zavezuje zloglasna praksa Mete, ki nekdanjim zaposlenim prepoveduje kritiko podjetja – praksa, ki je tako temeljito utišala nekdanjo direktorico Mete in žvižgačko Sarah Wynn-Williams. Irska daje komisiji DPC na desetine milijonov evrov za delovanje, a jo hkrati lobotomira.

Irski preobrat: od bega pred lakoto do Silicijevih dokov

In vrata se še naprej vrtijo: prejšnja komisarka za varstvo podatkov Helen Dixon je pravkar začela delati za odvetniško pisarno, ki zastopa Meto. Ta pisarna še naprej zastopa Meto v številnih odprtih zadevah proti sami DPC. Pod vodstvom Dixonove je DPC na najvišjem sodišču EU celo tožila druge evropske organe za varstvo podatkov, ker so izglasovali, da mora DPC preiskati Metino uporabo najintimnejših podatkov uporabnikov. Čeprav je bila tožba zavrnjena, je korak Dixonove podjetju Meta prinesel enoletni odlog, še preden se je preiskava sploh začela.

V knjigi Careless People (Brezbrižni ljudje), ki jo je napisala Sarah Wynn-Williams, avtorica jasno izrazi Metin pogled na DPC kot na »poslušno psičko«. To grozljivo zrcali obnašanje irskega finančnega regulatorja, njegovo omahovanje in pretirano ustrežljivost do irskih bank v letih pred bančno krizo leta 2008. V začetku tega meseca je irska ministrica za zunanje zadeve na svojem profilu na linkedinu objavila fotografijo, na kateri pozira z lobistom družbe Meta. »Odlično včerajšnje srečanje z Meto o prednostnih nalogah prihajajočega predsedovanja Irske,« se je glasil pripis, skupaj z različnimi izhodišči iz Metinega zaznamka iz leta 2013, ki so leta 2026 očitno postala uradna politika irske vlade.

Irski celo očitajo, da v imenu otrok »blokira« vlaganje skupinskih tožb proti tehnološkim podjetjem s tem, da prepoveduje njihovo komercialno financiranje, čeprav takšno financiranje dovoljuje pri komercialnih arbitražah. Po javnomnenjski raziskavi Eurobarometra iz tega meseca si 92 odstotkov Evropejcev želi, da bi EU zagotovila boljšo spletno zaščito njihovih otrok. Irska takšne zaščite ne bo zagotovila, razen če ne bodo začele pri tem vztrajati druge vlade EU. Kako dolgo bodo evropski voditelji še prenašali, da Irska razprodaja duševno zdravje otrok v njihovih državah?

Bili so časi, ko se je Evropa zdela kot svetovni odgovor na najhujše ekscese tehnoloških velikanov. Irska je te sanje sabotirala v zameno za ogromen finančni dobiček. Če se med svojim šestmesečnim predsedovanjem ne bo umaknila iz vseh tehnoloških razprav, bi morali Berlin, Pariz, Varšava, Madrid in Bruselj na Irsko izvajati enak pritisk, kot so ga nekateri med njimi po bančni krizi. Kar je bilo takrat nepravično, bi bilo tokrat povsem upravičeno.

***

Johnny Ryan, direktor Enforcea, enote Irskega sveta za državljanske svoboščine (ICCL).

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.