Kakšne čase brexit napoveduje Severni Irski?
Ne želimo si ograj.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Novi britanski premier Boris Johnson zahteva, da se iz dogovora med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo o brexitu umakne irsko varovalo; označil ga je za nedemokratično. Irsko varovalo (angl. the Irish border backstop) določa, da v primeru izstopa z dogovorom meja med Severno Irsko in Republiko Irsko ostane odprta, brez carinskih nadzorov. To bi de facto ohranilo tesno povezanost Združenega kraljestva z Evropsko unijo. Johnson, predstavnik konservativcev, zaradi svoje nacionalistične, protekcionistične in evroskeptične drže zagovarja izstop, po katerem bo Združeno kraljestvo čim manj odvisno od Evropske unije.
Odprta meja pa ni pomembna le zato, ker omogoča bistveno enostavnejše gospodarsko sodelovanje. Predvsem je eden ključnih elementov, ki na otoku vzdržuje mir. Tu se je bíl stoletja dolg krvav konflikt med katoličani in protestanti (poenostavljeno: med Irci in Angleži), zaradi česar je bila Severna Irska med političnimi geografi vse do leta 1998 poznana kot eno zadnjih kriznih žarišč v Evropski uniji. Posamezne skupnosti so v mestih (predvsem Belfastu in Derryju/Londonderryju) ločevale posebne varnostne pregrade, ki so pogosto vidne in v uporabi še danes.
Leta 1998 je bil namreč podpisan sporazum na veliki petek (pogosto imenovan kar velikonočni sporazum). Šlo je za presenetljivo uspešen dogovor, ki je dosegel mir med sprtimi stranmi na Severnem Irskem. Končal je 30-letno obdobje težav (The Troubles), zadnjo pomembnejšo epizodo v seriji konfliktov, ki je imelo vse značilnosti državljanske vojne in je terjalo več kot 3000 žrtev.
Pomembno je poudariti, da so mirovni sporazum najprej potrdili na referendumih tako v Združenem kraljestvu kot Republiki Irski. Nato so ga pod pokroviteljstvom Evropske unije podpisali tako glavni severnoirski politični voditelji kot predstavniki obeh vlad, v Londonu in Dublinu.
V sporazumu so določili tri glavne točke: prvič, podeljena je bila visoka avtonomija severnoirski vladi in uvedena diarhija, dvovladje, s katerim so zagotovili enak vpliv tako katoliški kot protestantski skupnosti; drugič, določeno je bilo stalno posvetovanje med irsko in britansko vlado pri severnoirskih zadevah; tretjič, natančno so uredili pravila čezmejnega sodelovanja.
Novi status Severne Irske, ki ga je določil sporazum, je bil tako mogoč predvsem zaradi skupnega gospodarskega in političnega prostora, ki ga določa Evropska unija. Težava torej nastane, ko ena izmed držav ni več članica EU, kar bi se lahko zgodilo, če bi se uresničile napovedi o izstopu Združenega kraljestva iz povezave.
Trenutnega spora zaradi režima na meji ne bi bilo, če ne bi obstajale posebne geografske okoliščine. Predpostavimo, da je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, Republika Irska pa o izstopu še vedno ne razmišlja. Če bi v tem primeru Severna Irska bila del Republike Irske, bi meja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom potekala po morju in dogovor bi bilo laže sprejeti. Ker pa meja z Evropsko unijo (Republiko Irsko) poteka po kopnem, je to problem.
V primeru »trde« meje (na primer z ograjo in mejnimi nadzori) bi lahko domnevali, da se Severna Irska vse tesneje povezuje z Veliko Britanijo, kar bi bilo v nasprotju z mirovnim sporazumom in trn v peti katoliškim nacionalistom. V primeru »mehke« meje po izstopu pa bi se Severna Irska začela tesneje povezovati z Republiko Irsko. Mehka meja bi veljala samo za Severno Irsko, in ne tudi za preostale dele Združenega kraljestva. Zato bi bil večji mejni nadzor na morju – med Severno Irsko in Veliko Britanijo. To bi bilo prav tako v nasprotju s sporazumom in trn v peti protestantskim unionistom. Ne le njim, tudi Johnsonu, ker bi to ogrozilo njegove načrte, da bi po vzoru Trumpove doktrine Združeno kraljestvo začelo sklepati svoje trgovske pogodbe, neodvisne od zapovedi Evropske unije. Od tod izhaja njegova teza o »nedemokratičnosti«.
V resnici je še precej nejasno, kakšen bi bil v primeru brexita dejanski nadzor na meji z uvedenim varovalom ali brez njega. Mejnega nadzora dejansko na otoku nikoli ni bilo. Še preden sta leta 1973 Združeno kraljestvo in Irska vstopila v Evropsko unijo, je med njima obstajal dogovor o skupnem gospodarskem prostoru. Večina prebivalcev na dokaj majhnem otoku si ne želi, da bi med njimi postavljali ograje. Veliko je dnevnih migrantov med severnim in preostalim delom otoka.
Oba dela obišče vse več turistov, ki delajo krožno pot po otoku in tako mejo prečkajo vsaj dvakrat. Da ne omenjamo gospodarskih povezav, ki bi jih mejni nadzori izjemno ohromili. Zato se, tudi če irskega varovala ne bo, omenjajo visokotehnološke rešitve mejnega nadzora, ki bi vključevale računalniški nadzor nad dobrinami, ki bi prečkale mejno črto, in fizične preglede, še preden bi dobrine dosegle mejo.
--------------------
Peter Kumer dr. geografije, asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Dolg konflikt in velikonočni sporazum
Peter Kumer FOTO: Brane Božič
Leta 1998 je bil namreč podpisan sporazum na veliki petek (pogosto imenovan kar velikonočni sporazum). Šlo je za presenetljivo uspešen dogovor, ki je dosegel mir med sprtimi stranmi na Severnem Irskem. Končal je 30-letno obdobje težav (The Troubles), zadnjo pomembnejšo epizodo v seriji konfliktov, ki je imelo vse značilnosti državljanske vojne in je terjalo več kot 3000 žrtev.
Pomembno je poudariti, da so mirovni sporazum najprej potrdili na referendumih tako v Združenem kraljestvu kot Republiki Irski. Nato so ga pod pokroviteljstvom Evropske unije podpisali tako glavni severnoirski politični voditelji kot predstavniki obeh vlad, v Londonu in Dublinu.
V sporazumu so določili tri glavne točke: prvič, podeljena je bila visoka avtonomija severnoirski vladi in uvedena diarhija, dvovladje, s katerim so zagotovili enak vpliv tako katoliški kot protestantski skupnosti; drugič, določeno je bilo stalno posvetovanje med irsko in britansko vlado pri severnoirskih zadevah; tretjič, natančno so uredili pravila čezmejnega sodelovanja.
Novi status Severne Irske, ki ga je določil sporazum, je bil tako mogoč predvsem zaradi skupnega gospodarskega in političnega prostora, ki ga določa Evropska unija. Težava torej nastane, ko ena izmed držav ni več članica EU, kar bi se lahko zgodilo, če bi se uresničile napovedi o izstopu Združenega kraljestva iz povezave.
Zakaj je režim na meji tako zelo pomemben?
Trenutnega spora zaradi režima na meji ne bi bilo, če ne bi obstajale posebne geografske okoliščine. Predpostavimo, da je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, Republika Irska pa o izstopu še vedno ne razmišlja. Če bi v tem primeru Severna Irska bila del Republike Irske, bi meja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom potekala po morju in dogovor bi bilo laže sprejeti. Ker pa meja z Evropsko unijo (Republiko Irsko) poteka po kopnem, je to problem.
V primeru »trde« meje (na primer z ograjo in mejnimi nadzori) bi lahko domnevali, da se Severna Irska vse tesneje povezuje z Veliko Britanijo, kar bi bilo v nasprotju z mirovnim sporazumom in trn v peti katoliškim nacionalistom. V primeru »mehke« meje po izstopu pa bi se Severna Irska začela tesneje povezovati z Republiko Irsko. Mehka meja bi veljala samo za Severno Irsko, in ne tudi za preostale dele Združenega kraljestva. Zato bi bil večji mejni nadzor na morju – med Severno Irsko in Veliko Britanijo. To bi bilo prav tako v nasprotju s sporazumom in trn v peti protestantskim unionistom. Ne le njim, tudi Johnsonu, ker bi to ogrozilo njegove načrte, da bi po vzoru Trumpove doktrine Združeno kraljestvo začelo sklepati svoje trgovske pogodbe, neodvisne od zapovedi Evropske unije. Od tod izhaja njegova teza o »nedemokratičnosti«.
Kakšna bo v primeru brexita meja z irskim varovalom in kakšna brez njega?
V resnici je še precej nejasno, kakšen bi bil v primeru brexita dejanski nadzor na meji z uvedenim varovalom ali brez njega. Mejnega nadzora dejansko na otoku nikoli ni bilo. Še preden sta leta 1973 Združeno kraljestvo in Irska vstopila v Evropsko unijo, je med njima obstajal dogovor o skupnem gospodarskem prostoru. Večina prebivalcev na dokaj majhnem otoku si ne želi, da bi med njimi postavljali ograje. Veliko je dnevnih migrantov med severnim in preostalim delom otoka.
Oba dela obišče vse več turistov, ki delajo krožno pot po otoku in tako mejo prečkajo vsaj dvakrat. Da ne omenjamo gospodarskih povezav, ki bi jih mejni nadzori izjemno ohromili. Zato se, tudi če irskega varovala ne bo, omenjajo visokotehnološke rešitve mejnega nadzora, ki bi vključevale računalniški nadzor nad dobrinami, ki bi prečkale mejno črto, in fizične preglede, še preden bi dobrine dosegle mejo.
--------------------
Peter Kumer dr. geografije, asistent na Geografskem inštitutu Antona Melika.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
