Kdo lahko spametuje človeštvo
Edini, ki je učinkovito zmanjšal izpuste v rekordnem času, je koronavirus.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Letošnji svetovni dan varstva okolja 5. junija je posvečen biotski raznovrstnosti. Prvega je leta 1974 vodila misel, da imamo le eno Zemljo. Kaj so Združeni narodi v slabega pol stoletja dosegli s tem dnevom, ki naj bi pripomogel k ozaveščanju?
Ali smo kaj ključnega dosegli ali pa smo le ozaveščeni, da z okoljem človeštvu ne uspeva vzpostaviti trajnostnega odnosa? Ali nam zato grozi izumrtje? Kdo človeštvo lahko spametuje?
Kaj če bi nas ob svetovnem dnevu varstva okolja obiskala bitja iz vesolja? Ni dvoma, da bi bila ta bitja sposobnejša, kot smo ljudje. Že za potovanje do nas bi potrebovala tehnologijo, ki je še ne poznamo. Zamislimo si, da je njihov planet nastal le približno odstotek časa prej, kot je nastala Zemlja. Pri vesolju, ki je staro skoraj 14 milijard let, to pomeni 140 milijonov let.
Naj velja, da se je pri njih življenje podobno hitro razvijalo kot na Zemlji. V tem primeru so bili oni na razvojni stopnji človeka približno takrat, ko so na Zemlji živeli dinozavri. A takrat so se na svojem planetu morda znašli pred vprašanjem, kako zmanjšati vpliv prebivalcev na okolje, ohraniti biotsko raznovrstnost in preprečiti ekološko katastrofo. Kaj bi ti obiskovalci iz vesolja lahko svetovali nam?
Pariški sporazum je bil konec leta 2015 velika zmaga tistih, ki si prizadevajo za zmanjšanje okoljskega odtisa. Evforija politikov je bila velika. Pričakovanja ozaveščene javnosti pa zadržana. Pariški sporazum namreč ne predvideva nobenih sankcij. Agresivnost kapitalizma, kjer je dobiček vodilno merilo, ni mogoče obvladati s papirjem, na katerega se zapiše nekaj namenov o varovanju okolja. Podatki kažejo, da nobena večja onesnaževalka ne drži obljub, ugotavlja Climate Action Tracker, ki sledi, kako države izpolnjujejo svoje zaveze.
Ukrepi Kitajske, ki je največja onesnaževalka, niso zadostni, v ZDA, ki so druga največja onesnaževalka, pa celo kritični. Poleg tega so se ZDA odločile za izstop iz sporazuma. Mladi po vsem svetu so izgubili potrpljenje in šli na cesto, na demonstracije. Šolarka iz Švedske je postala medijska zvezda in kaže, da nekateri politiki mislijo, da njen nastop v evropskem parlamentu, v OZN ali na srečanju v Davosu pripomore k ozaveščanju. Koga pa je treba ozaveščati? Prav te politike, da sprejmejo zakonodajo, ki bo dovolj sankcionirala onesnaževalce.
EU razglaša evropski zeleni dogovor. Toda dokler ne bo močne palice, ki bo kršiteljem pokazala, kako se je treba vesti, bo vse le politično preigravanje. Ali je EU pripravljena omejiti selitev umazane industrije v države, kjer so pravila ohlapnejša? Zakaj nimamo sledljivosti celotnega ogljičnega odtisa, ki ga povzroči izdelava nekega proizvoda, ne glede na to, kje so narejeni sestavni deli? Ali si EU drzne napovedati mejni davek na ogljik tudi za ameriške in kitajske proizvode? Ali je že čas, da bi ustanovili evropsko sodišče za zločine proti okolju?
Pariški sporazum o podnebnih spremembah je kot košček čokolade. Takrat, ko čokolado pojemo, občutimo ugodje, podobno kot takrat, ko podpišemo tako pomemben sporazum. Vpliv tega koščka čokolade na organizem pa je zanemarljiv, podobno kot je zanemarljiv podpis pariškega sporazuma na varovanje okolja.
Če bo želel človek zmanjšati ogljični odtis, bo moral ne samo zmanjšati izpuste, ampak tudi razviti tehnologije za zbiranje in skladiščenje ogljikovega dioksida. Več različnih rešitev obstaja in številni prototipi so že narejeni. Gre za nove materiale, posebne filtre, pretvornike CO2 v ogljikova nanovlakna, za nove postopke za pretvorbo CO2 v metanol, torej v gorivo in drugo. Posebna zgodba pa je tudi uporaba alg. Znano je, da alge za svojo rast potrebujejo sončno svetlobo, CO2 in vodo.
Podjetja za biotehnologijo v kombinaciji z umetno inteligenco so naredila prototipe naprav, ki z mikroalgami ustvarjajo energijo za ogrevanje, hkrati pa porabljajo CO2. Ko bo zakonodaja glede izpustov dovolj stroga in kazni visoke, se bo razvila industrija za zbiranje in skladiščenje CO2, ki bo učinkovita, in najboljši ponudniki bodo zmagali.
Edini, ki je učinkovito zmanjšal izpuste v rekordnem času, je koronavirus. Ljudje o izpustih govorimo, koronavirus pa je odgovoren za najobsežnejšo in najučinkovitejšo podnebno akcijo, ki jo pomnimo. Povsod po svetu so se izpusti v nekaj tednih bistveno zmanjšali, najprej na Kitajskem, potem v severni Italiji in še drugje.
Okolje je postalo prijetnejše in bolj zdravo. Ali je mogoče to naravno danost, ki nam jo je vsilil covid-19, razumeti kot opomin in hkrati dokaz, da so spremembe možne? Človek gotovo zna zmanjšati vpliv na okolje, tudi ko gospodarstvo deluje, če le to hoče. Mladi aktivisti za ekologijo dobro razumejo, da so koraki pri varovanju okolja majhni zato, ker kapitalu to ta trenutek ustreza in se izplača.
Ko razmišljamo o našem planetu, se zavedamo, da se je vzpon človeka zgodil na hitro in pred kratkim. Če si predstavljamo celotno zgodovino vesolja kot en »kozmični« dan, potem se je homo sapiens povzpel od opice do današnjega človeka v zadnji sekundi kozmičnega dneva. V zadnjih tisočinkah sekunde tega kozmičnega dneva človek zastruplja svoj enkratni planet in povzroča množično izumiranje vrst ter si slabša življenjsko okolje. Za svetovni dan varstva okolja smo si letos zadali »biotsko raznovrstnost«. Kaj bi nam obiskovalci iz vesolja lahko svetovali, kako jo ohraniti?
Naši obiskovalci poznajo skrivnosti vesolja ter vedo vse o temni snovi in temni energiji. Zanima nas, kaj je to in kaj se skriva za temi vprašanji. Obiskovalci pa nam odgovarjajo, da je naša naloga, da te odgovore poiščemo sami. Poudarjajo pa, naj pazimo na svoj planet. Ta je najpomembnejši, zato ga ne izčrpavajmo, ne zastrupljajmo in naj se ne gremo iger z jedrskim orožjem. To je tudi njihovo ključno sporočilo ob svetovnem dnevu varstva okolja.
Ali jim bomo verjeli? Morda pa bi nekomu, ki pride od drugod, raje verjeli kot lastnim strokovnjakom. Kaže, da je virusom že uspelo o spremembah zelo hitro prepričati ves planet. Številni politiki so začeli celo upoštevati stroko. Morda pa je upanje, ko je šok dovolj močan.
Dr. Saša Prešeren
raziskovalec
-----
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Ali smo kaj ključnega dosegli ali pa smo le ozaveščeni, da z okoljem človeštvu ne uspeva vzpostaviti trajnostnega odnosa? Ali nam zato grozi izumrtje? Kdo človeštvo lahko spametuje?
Kaj če bi nas ob svetovnem dnevu varstva okolja obiskala bitja iz vesolja? Ni dvoma, da bi bila ta bitja sposobnejša, kot smo ljudje. Že za potovanje do nas bi potrebovala tehnologijo, ki je še ne poznamo. Zamislimo si, da je njihov planet nastal le približno odstotek časa prej, kot je nastala Zemlja. Pri vesolju, ki je staro skoraj 14 milijard let, to pomeni 140 milijonov let.
Naj velja, da se je pri njih življenje podobno hitro razvijalo kot na Zemlji. V tem primeru so bili oni na razvojni stopnji človeka približno takrat, ko so na Zemlji živeli dinozavri. A takrat so se na svojem planetu morda znašli pred vprašanjem, kako zmanjšati vpliv prebivalcev na okolje, ohraniti biotsko raznovrstnost in preprečiti ekološko katastrofo. Kaj bi ti obiskovalci iz vesolja lahko svetovali nam?
Pariški sporazum je bil konec leta 2015 velika zmaga tistih, ki si prizadevajo za zmanjšanje okoljskega odtisa. Evforija politikov je bila velika. Pričakovanja ozaveščene javnosti pa zadržana. Pariški sporazum namreč ne predvideva nobenih sankcij. Agresivnost kapitalizma, kjer je dobiček vodilno merilo, ni mogoče obvladati s papirjem, na katerega se zapiše nekaj namenov o varovanju okolja. Podatki kažejo, da nobena večja onesnaževalka ne drži obljub, ugotavlja Climate Action Tracker, ki sledi, kako države izpolnjujejo svoje zaveze.
Ukrepi Kitajske, ki je največja onesnaževalka, niso zadostni, v ZDA, ki so druga največja onesnaževalka, pa celo kritični. Poleg tega so se ZDA odločile za izstop iz sporazuma. Mladi po vsem svetu so izgubili potrpljenje in šli na cesto, na demonstracije. Šolarka iz Švedske je postala medijska zvezda in kaže, da nekateri politiki mislijo, da njen nastop v evropskem parlamentu, v OZN ali na srečanju v Davosu pripomore k ozaveščanju. Koga pa je treba ozaveščati? Prav te politike, da sprejmejo zakonodajo, ki bo dovolj sankcionirala onesnaževalce.
EU razglaša evropski zeleni dogovor. Toda dokler ne bo močne palice, ki bo kršiteljem pokazala, kako se je treba vesti, bo vse le politično preigravanje. Ali je EU pripravljena omejiti selitev umazane industrije v države, kjer so pravila ohlapnejša? Zakaj nimamo sledljivosti celotnega ogljičnega odtisa, ki ga povzroči izdelava nekega proizvoda, ne glede na to, kje so narejeni sestavni deli? Ali si EU drzne napovedati mejni davek na ogljik tudi za ameriške in kitajske proizvode? Ali je že čas, da bi ustanovili evropsko sodišče za zločine proti okolju?
Pariški sporazum o podnebnih spremembah je kot košček čokolade. Takrat, ko čokolado pojemo, občutimo ugodje, podobno kot takrat, ko podpišemo tako pomemben sporazum. Vpliv tega koščka čokolade na organizem pa je zanemarljiv, podobno kot je zanemarljiv podpis pariškega sporazuma na varovanje okolja.
Alternative
Če bo želel človek zmanjšati ogljični odtis, bo moral ne samo zmanjšati izpuste, ampak tudi razviti tehnologije za zbiranje in skladiščenje ogljikovega dioksida. Več različnih rešitev obstaja in številni prototipi so že narejeni. Gre za nove materiale, posebne filtre, pretvornike CO2 v ogljikova nanovlakna, za nove postopke za pretvorbo CO2 v metanol, torej v gorivo in drugo. Posebna zgodba pa je tudi uporaba alg. Znano je, da alge za svojo rast potrebujejo sončno svetlobo, CO2 in vodo.
Podjetja za biotehnologijo v kombinaciji z umetno inteligenco so naredila prototipe naprav, ki z mikroalgami ustvarjajo energijo za ogrevanje, hkrati pa porabljajo CO2. Ko bo zakonodaja glede izpustov dovolj stroga in kazni visoke, se bo razvila industrija za zbiranje in skladiščenje CO2, ki bo učinkovita, in najboljši ponudniki bodo zmagali.
Edini, ki je učinkovito zmanjšal izpuste v rekordnem času, je koronavirus. Ljudje o izpustih govorimo, koronavirus pa je odgovoren za najobsežnejšo in najučinkovitejšo podnebno akcijo, ki jo pomnimo. Povsod po svetu so se izpusti v nekaj tednih bistveno zmanjšali, najprej na Kitajskem, potem v severni Italiji in še drugje.
Okolje je postalo prijetnejše in bolj zdravo. Ali je mogoče to naravno danost, ki nam jo je vsilil covid-19, razumeti kot opomin in hkrati dokaz, da so spremembe možne? Človek gotovo zna zmanjšati vpliv na okolje, tudi ko gospodarstvo deluje, če le to hoče. Mladi aktivisti za ekologijo dobro razumejo, da so koraki pri varovanju okolja majhni zato, ker kapitalu to ta trenutek ustreza in se izplača.
Ko razmišljamo o našem planetu, se zavedamo, da se je vzpon človeka zgodil na hitro in pred kratkim. Če si predstavljamo celotno zgodovino vesolja kot en »kozmični« dan, potem se je homo sapiens povzpel od opice do današnjega človeka v zadnji sekundi kozmičnega dneva. V zadnjih tisočinkah sekunde tega kozmičnega dneva človek zastruplja svoj enkratni planet in povzroča množično izumiranje vrst ter si slabša življenjsko okolje. Za svetovni dan varstva okolja smo si letos zadali »biotsko raznovrstnost«. Kaj bi nam obiskovalci iz vesolja lahko svetovali, kako jo ohraniti?
Naši obiskovalci poznajo skrivnosti vesolja ter vedo vse o temni snovi in temni energiji. Zanima nas, kaj je to in kaj se skriva za temi vprašanji. Obiskovalci pa nam odgovarjajo, da je naša naloga, da te odgovore poiščemo sami. Poudarjajo pa, naj pazimo na svoj planet. Ta je najpomembnejši, zato ga ne izčrpavajmo, ne zastrupljajmo in naj se ne gremo iger z jedrskim orožjem. To je tudi njihovo ključno sporočilo ob svetovnem dnevu varstva okolja.
Ali jim bomo verjeli? Morda pa bi nekomu, ki pride od drugod, raje verjeli kot lastnim strokovnjakom. Kaže, da je virusom že uspelo o spremembah zelo hitro prepričati ves planet. Številni politiki so začeli celo upoštevati stroko. Morda pa je upanje, ko je šok dovolj močan.
Dr. Saša Prešeren
raziskovalec
-----
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
