Prebujeno aktivno državljanstvo
Nazadnje je gromko vkup zakorakala uboga gmajna proti pajdaškemu kapitalizmu, korupciji, partitokraciji in patokraciji, v kateri posamezniki s psihološkimi motnjami zavzemajo vladajoče družbene položaje. Napočil je prelomni trenutek za kvantni preskok v kolektivni zavesti, saj vsepovsod družbeno vre in kipi zaradi nestrankarskega združevanja, raznih odborov in gibanj do društev in njihovih zvez. Boštjan Videmšek prerokuje, da bomo šele takrat začeli razmišljati o uspehu, ko bodo tako leve kot desne elite storile vse, da preprečijo nastanek novih političnih oblik in bo na ulicah tristo tisoč ljudi. Zeitgeist zaudarja in nas sili, naj Ihanovi Državljanski eseji meso postanejo v podobi neomadeževanih modrih poštenjakov, ki jih potrebujemo v prvih vrstah na konkretnih položajih. Irena Štaudohar piše o Veliki ideji Richarda Wilkinsona in Kate Pickett, katere bistvo je teza, da ne potrebujemo še ene revolucije, ampak neprekinjen tok majhnih sprememb v čvrsto določeni smeri. Po kompasu za obnovo družbe moramo zasnovati metode, s katerimi bo prenovljena družba začela rasti znotraj starih institucij, ki jih bo postopno ukinila in nadomestila.
Legalna in legitimna pot
Slovenska vrhovna postava določa, da poslance navadno volimo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imamo volivci menda odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Poslanci naj bi bili predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na navodila, kar je groteskna potegavščina, saj vsi vemó, da večinoma dihajo, migajo, razmišljajo in pritiskajo na glasovalne tipke po strankarskih navodilih, sicer se njihova kariera zelo hitro klavrno konča. Zakon o volitvah v državni zbor predpisuje, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca slovenski državljan, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let. V posamezni volilni enoti lahko določi listo kandidatov s podpisi tudi skupina najmanj tisoč volivcev, ki imajo tam stalno bivališče. Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor petintridesetimi odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov. Kandidata za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti določi s podpisi najmanj trideset volivcev – pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.
Poslovnik državnega zbora omogoča poslancem, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslancem, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, da ustanovijo poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopijo k taki skupini, če je že ustanovljena. V času istega mandata se lahko ustanovi samo ena tovrstna poslanska skupina, ki mora šteti najmanj tri člane. Te možnosti nikakor ne smemo ukiniti, ker se bo zaradi zmanjševanja zaupanja v stranke najverjetneje povečevalo število neodvisnih kandidatov – to potrjujejo domače in tuje lokalne, parlamentarne in predsedniške izkušnje.
Po zakonu o volitvah slovenskih poslancev v evropski parlament lahko med drugim predlaga kandidate najmanj tri tisoč volivcev. Kot na vseh drugih listah tudi na takšni nobeden spol ne sme biti zastopan z manj kot štiridesetimi odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Tudi zakon o lokalnih volitvah priznava civilno družbo, ker kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno bivališče v volilni enoti. Nujno število podpisov je najmanj en odstotek od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot petnajst. Končno, zakon o volitvah predsednika republike predpisuje, da ima pravico voliti in biti voljen za predsednika republike le naš državljan, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Poleg poslancev državnega zbora in političnih strank lahko kandidate predlaga tudi najmanj pet tisoč volivcev.
Skratka, če se civilna družba poveže in vrhunsko pripravi, lahko že na naslednjih rednih ali predčasnih državnozborskih volitvah ljudstvo v resnici prevzame državno krmilo in zasede čim več sedežev v državnem zboru ter pomembno vpliva na sestavo vlade. Neodvisni ljudski zastopniki bi morali temeljito proučiti vso zakonodajo, jo izboljšati, povečati njeno učinkovitost, revitalizirati državno upravo in pravosodje ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi vrniti ljudem socialno, demokratično, pravno in etično državo. Prezgodaj bi bilo na tej stopnji razglabljati o konkretnejših odrešujočih pilulah in operacijskih posegih v gnojno družbeno tkivo, čeprav je nekaj nujnih ukrepov jasnih ko beli dan: prenova volilnega sistema, ki bo omogočila precej večjo izvoljivost neodvisnih, ljudskih kandidatov in njihov odpoklic; ukinitev financiranja političnih strank; prevetritev vrtcev in vseh šolskih ter študijskih programov s poživljajočo burjo svetovnega, sekularnega etosa za vzgojo slehernega posameznika in subvencioniranje tistih medijev, ki bodo več pozornosti namenili osebnostnemu razvoju in gojenju zanemarjenih klasičnih vrednot. Če se kdo boji pranja možganov, naj odmisli Orwellovega zloveščega brata in poskuša spremeniti paranoični miselni vzorec, kajti s plemenito motiviranim čiščenjem podstrešja se lahko znebimo tudi mentalne svinjarije.
Umetnosti in kulturi odpreti srce in blagajno
Verjamem, da bi bil Peter Kraljič lahko odrešilni »kralj«; med drugim že dolgo opozarja, da bi morali vlagati približno sedem odstotkov bruto domačega proizvoda v izobrazbo in vsaj štiri odstotke v raziskave, da bomo postali inovativnejši, da bomo ustvarili nova atraktivna delovna mesta in mobilizirali naš kreativni potencial. Tudi umetnosti in nasploh kulturi smo dolžni na stežaj razpreti srce in državno blagajno, ker proizvajata življenjsko pomembne eritrocite, brez katerih bi že zdavnaj anemično usahnili. Vse to je siamsko zraščeno z duševnim zdravjem, celostnim stanjem fizičnega, duševnega in socialnega blagostanja, ki je prvi pogoj za preživetje in nadaljevanje človeške civilizacije, tudi na morski strani Triglava.
––––––