Lažje življenje za mednarodne pare

Državljani EU lahko študirajo ali delajo kjerkoli v Evropski uniji. Vsako leto si tri milijone mladih Evropejcev izbere študij v tujini v okviru programa Erasmus+. Nekateri med izmenjavo spoznajo partnerja iz druge države in včasih se odločijo za poroko ali registrirano partnersko skupnost. Danes je v EU približno 16 milijonov takšnih mednarodnih parov. Imajo avtomobile, hiše ali pa skupni bančni račun v različnih državah. Toda kaj se zgodi s hišo ali z avtom, če se razvežeta ali pa eden od zakoncev umre? Katero sodišče je pristojno za odločanje o skupnem premoženju?

Zdaj se mednarodni pari pri vsakodnevnem upravljanju svojega premoženja ali pri delitvi premoženja v primeru razveze ali smrti srečujejo s pravno negotovostjo in dodatnimi stroški. Zelo težko ugotovijo, katera sodišča so pristojna za obravnavo in katero pravo velja za njihovo premoženje, saj se predpisi med državami EU zelo razlikujejo. Vzporedni sodni postopki v različnih državah po različnih zakonih povzročajo nasprotujoče si odločitve in za več kot milijardo evrov pravnih stroškov na leto.

Evropska komisija, evropski parlament in 18 držav EU so se dogovorili o tem, kako bi takšnim mednarodnim parom pomagali pri upravljanju njihovega premoženja. Z novo zakonodajo so se strinjali Švedska, Belgija, Grčija, Hrvaška, Slovenija, Španija, Francija, Portugalska, Italija, Malta, Luksemburg, Nemčija, Češka, Nizozemska, Avstrija, Bolgarija, Finska in Ciper. Tudi Estonija je izrazila svojo namero, da se pridruži, in upamo, da bo v bližnji prihodnosti to storilo še več držav ter da bodo te izboljšave koristile še več parom v EU.

Kaj konkretno se bo spremenilo?

Nova pravila bodo določila državo, katere sodišča bodo pristojna za reševanje premoženjskih zadev parov. Vendar pravila zakoncem in partnerjem tudi dovoljujejo, da si pod določenimi pogoji sami izberejo, katero sodišče bo obravnavalo njihovo premoženje in po katerem pravu. To je lahko pravo njihove države prebivališča ali matične države. Uporabljalo se bo za vse premoženje para, od avtomobila do bančnega računa in nepremičnin, ne glede na to, ali se to premoženje nahaja v različnih državah. Pravila bodo tudi olajšala priznavanje in izvrševanje sodbe o premoženjskih zadevah, ki je bila izdana v eni državi EU, v drugi državi ter bodo odpravila vzporedne in morda nasprotujoče si sodne postopke.

Pomembno je, da se ta nova pravila uporabljajo tako za zakonce kot za tiste, ki živijo v registrirani partnerski skupnosti. Pravne tradicije različnih držav bodo v celoti spoštovane. Opredelitev zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti, zahteve za sklenitev zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti ter povezane pravice in obveznosti se bodo še naprej urejale z nacionalnim pravom. Pravila ne zahtevajo, da bi morala država EU priznati zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost, sklenjeno v drugi državi.

Delitev premoženja je predhodni korak pri razvezi ali dedovanju in ta nova pravila bodo dopolnila področje družinskega prava EU, ki je glede razveze, starševske odgovornosti, preživnine in dedovanja v neki meri že urejeno. Države EU imajo na voljo dve leti in pol za uvedbo vseh potrebnih ukrepov, da bodo lahko mednarodni pari uživali prednosti, ki jih nudi to čezmejno sodelovanje.

Naš jasni cilj je poenostaviti življenje državljanom po vsej EU. Nova pravila, ki bodo povečala pravno jasnost, pa so konkretni korak v to smer.

Vera Jourová, evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov

Jean-Marie Cavada, poslanec evropskega parlamenta, podpredsednik odbora za pravne zadeve