
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Srčno-žilne bolezni so še vedno glavni vzrok smrti v Evropi. Vsako leto po vsej celini umre 1,7 milijona ljudi. Že samo to število je alarmantno. Resnično nesprejemljivo pa je dejstvo, da bi bilo do 80 odstotkov teh smrti mogoče preprečiti.
Večina nas pozna koga, ki ga je ta bolezen prizadela: starša, sodelavca, prijatelja. V številnih primerih so bili prisotni opozorilni znaki – visok krvni tlak, povišan holesterol, visok krvni sladkor. Ti tihi znaki lahko več let ostanejo neodkriti in mirno napredujejo, dokler se kot prvi simptom ne pojavi srčna ali možganska kap. Takrat pa je prepozno. Ljudje prepogosto ne poznajo natančno svojih vrednosti.
Zato moramo v Evropski uniji spremeniti usmeritev. Novi načrt EU za zdravo srce pomeni odločen prehod z odzivanja na srčno-žilne bolezni k njihovemu preprečevanju. Naši zdravstveni sistemi že predolgo temeljijo na odzivanju v nujnih primerih namesto na zgodnjem ukrepanju. Načrt za zdravo srce v središče oskrbe postavlja preprečevanje, rutinske preglede in zgodnje odkrivanje. Njegov namen je, da postanejo enostavni in učinkoviti zdravstveni pregledi običajen del odraslega življenja po vsej Evropi, da bodo ljudje poznali svoja osebna tveganja veliko pred nastankom hude bolezni.
Več kot jasno je, da je to nujno. Zdaj ima 54 odstotkov odraslih v EU čezmerno telesno težo. Tretjina mladih ima čezmerno telesno težo ali je debelih, 20 odstotkov pa jih je na robu sladkorne bolezni tipa 2 ali to bolezen že imajo. Sladkorna bolezen, čezmerna telesna teža in debelost so ključni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Pandemija covida-19 je te trende še pospešila. Če ne bomo ukrepali, bo celotna prihodnja generacija trpela zaradi slabšega zdravja in kronične bolezni, naši zdravstveni sistemi pa bodo pod nevzdržnim pritiskom.
Temelj načrta za zdravo srce je rutinsko merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. Čeprav so ti testi hitri, poceni in učinkoviti, milijoni Evropejcev in Evropejk po več let ne preverjajo svojih vrednosti. Spodbujali bomo redno presejanje in uvedli vseevropsko kampanjo s ciljem »poznavanja svojih vrednosti«. To je eden najučinkovitejših ukrepov javnega zdravja, ki ga veliko predolgo nismo dovolj uporabljali.
S presejalnimi programi bomo okrepili tudi ozaveščenost o dednih dejavnikih tveganja ter poskrbeli za boljše poznavanje in upoštevanje družinske anamneze. Vse to bo podprto z jasnejšimi smernicami in boljšim usklajevanjem med zdravstvenimi sistemi.

Prehod bodo pospešila digitalna orodja in umetna inteligenca. S povezovanjem podatkov na podlagi rutinskih testov, slikanja in elektronskih zdravstvenih zapisov bodo klinični zdravniki lahko hitreje prepoznali tveganja in natančneje ukrepali. Gre pa tudi za ozaveščanje ljudi in oporo pri sprejemanju pravih odločitev. Vsakdo mora poznati posledice svojih odločitev. S pravimi orodji bo pacient lahko videl, kako bodo njegove sedanje odločitve o življenjskem slogu vplivale na jutrišnje vrednosti. Zavedal se bo, kako s spremembami lahko pridobi leta bolj zdravega življenja.
V podporo temu prehodu bo EU vložila 20 milijonov evrov v uvajanje umetne inteligence in podatkovno vodenih orodij, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje in bolj ciljno usmerjeno preprečevanje srčno-žilnih bolezni.
Preprečevanje pomeni tudi odpravljanje temeljnih vzrokov. Povezava med močno predelanimi živili, debelostjo in sladkorno boleznijo tipa 2 je temeljito raziskana. Sladkorna bolezen tipa 2 je še vedno v porastu. Vsaj polovica prizadetih je debelih. Do potrošnikov moramo biti pošteni. Zato bomo uvedli jasnejše informacije o tem, kako močno predelan je proizvod v primerjavi z drugimi v isti kategoriji, da se bodo ljudje lahko ozaveščeno odločali o tem, kaj jedo. Obravnavanje močno predelanih živil bo ključni izziv za javno zdravje v prihodnjih letih.
Tudi tobačni in nikotinski izdelki so še vedno pomemben dejavnik tveganja. Stopnja kajenja se je sicer zmanjšala, vendar se je uporaba novih nikotinskih izdelkov med mladimi močno povečala. Ne smemo dovoliti zavajanja nove generacije. Naslednje leto bomo posodobili pravila EU, zatrli spletno trženje, usmerjeno v mlade, in se spopadli z mitom, da so novi nikotinski izdelki neškodljivi. Na izbiro mladih morajo vplivati dejstva, ne oglaševanje.
Nazadnje gre pri načrtu za zdravo srce za omogočanje dostopa do boljših diagnostičnih orodij po vsej Uniji pred pojavom simptomov. Ta orodja morajo hitreje in enakomerneje doseči paciente, in sicer od monitorjev za spremljanje krvnega tlaka in na umetni inteligenci zasnovanih naprav za EKG do osnovnega slikanja. Z evropskim aktom o biotehnologiji bomo pospešili raziskave in klinični razvoj, na primer inovativne terapije, kot so bioinženirski srčni obliži. Hkrati bodo posodobljena pravila o medicinskih pripomočkih odpravila regulativne zaostanke, tako da bodo bistvene tehnologije pacientom čim prej na voljo.
Srčno-žilne bolezni niso neizogibne. Evropa se z načrtom za zdravo srce odloča za zgodnje odzivanje namesto prepoznega ukrepanja, preprečevanje namesto obžalovanja ter bolj zdravo in daljše življenje namesto izgube življenja, čemur bi se bilo mogoče izogniti. Če zdaj ne bomo ukrepali, bomo priča celotni naslednji generaciji Evropejcev in Evropejk s kroničnimi boleznimi, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, vključno z vsemi socialnimi in gospodarskimi posledicami za vse Evropejce. Če pa zdaj ukrepamo, lahko več milijonom Evropejcev in Evropejk omogočimo daljše in boljše življenje.
***
Oliver Várhelyi, evropski komisar za zdravje ljudi in dobrobit živali.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Komentarji