Naj skačejo tisti, ki so v formi

Vasja Bajc o Rjojuju Kobajašiju in Slovencih na novoletni skakalni turneji.
Objavljeno
07. januar 2019 09.00
Posodobljeno
07. januar 2019 09.00
Ko ti gre enkrat kot po maslu, postaneš psihološko močan, stvari delujejo same od sebe in takrat te nič ne more zmesti. FOTO: Christof Stache/AFP
Vasja Bajc
Vasja Bajc
O Rjojuju Kobajašiju ni dosti za povedati. Fant je v formi, kot sta bila svojčas tudi Sven Hannawald in Peter Prevc. Ko ti gre enkrat kot po maslu, postaneš psihološko močan, stvari delujejo same od sebe in takrat te nič ne more zmesti. Tudi Kobajaši je pred prvim skokom v Bischofshofnu, ko je moral kar precej časa čakati na zeleno luč, ostal miren. Ni kaj, Rjoju se ni pustil zmesti, zasluženo je vnovič zmagal in osvojil vse, kar je lahko.

Med večjimi presenečenji novoletne turneje je zame vsekakor Markus Eisenbichler, ki si je privoščil le eno večjo napako – v Innsbrucku. To se zgodi, kadar nisi v optimalni formi. Tudi Timi Zajc ne skače stanovitno. Opazoval sem ga že pred državnim prvenstvom v Planici, kjer je po dveh super skokih naredil enega povprečnega. In kadar nisi stoodstoten, te lahko vsaka takšna neprijetnost, kot so težave z zadrgo tik pred nastopom, vrže iz tira. Zagotovo to vpliva na zbranost in posledično na izvedbo skoka. Ne razumem, kako je lahko sploh prišlo do teh preglavic, toliko manj, ker je imel podobne tudi Anže Lanišek?!

Navsezadnje v reprezentanci plačujejo nekoga, ki je zadolžen posebej za opremo. Na to gledam kot na čisto malomarnost!
Čudim se tudi ekipi, ki jo je pred začetkom turneje določil glavni trener Gorazd Bertoncelj. Na takšno tekmovanje se vzame tiste, ki so v formi. Ob bratih Prevc je sicer zelo malo oziroma nič, denimo, pokazal tudi Jernej Damjan. Lahko bi ga prav tako zamenjali in priložnost dali kateremu od mlajših, da bi se že letos kalil med svetovno elito.

Kakorkoli že; s tem, kar so slovenski skakalci na koncu iztržili na turneji, po vseh uspehih, ki so jih Peter Prevc in drugi v prejšnjih letih dosegli pod vodstvom Gorana Janusa, seveda ne moremo biti zadovoljni. Zdaj je treba počakati, da se glave umirijo, potem pa je treba spremljati, kako bodo stvari tekle naprej. Kar se je zgodilo Zajcu in drugim našim, seveda ni tragedija. Timi je potencial, ki ima še vse pred sabo, verjamem, da nas bo v prihodnosti razveselil tudi s kakšno kolajno na velikem tekmovanju.