Ne kočija, temveč skupno potovanje
Premikamo se v čas, ko ne bo štelo le to, da dosežeš cilj, ampak tudi, ali si do njega prišel na pravi način. Trajnostno.
Odpri galerijo
Vreme v Ljubljani, 29. september 2019
Kdaj ste nazadnje stali v koloni, ko ste se s 15 kilometri na uro pomikali proti službi ali nazaj proti domu? Iz dneva v dan je na cesti več vozil, vozila so vse boljša in hitrejša, kolone pa vse daljše in počasnejše ... V bistvu bi se v koloni lahko enako hitro pomikali tudi s kočijo. Kam nas torej vodi današnja mobilnost?
V naši ekipi se dnevno ukvarjamo z mobilnostjo, razmišljamo in raziskujemo. Pri nas se vse vrti okrog vozil in voznikov, mobilnosti danes in mobilnosti prihodnosti in, logično, okrog prehoda v sodobno, trajnostno mobilnost. To za ljudi pomeni spremembe potovalnih navad in za podjetja preobrazbe poslovnih modelov.
Mobilnost prihodnosti bo raznovrstna: s širitvijo tehnologije in domišljije bo ponudila nove izbire prevoznih sredstev in načinov potovanja. Usmerjena bo trajnostno in s ciljem, da manj prometa in optimalnejša uporaba prometnih sredstev zagotovijo hiter, varen, udoben, do okolja prijazen in cenovno sprejemljiv promet.
Sprememb v mobilnosti ni mogoče ustaviti. So kot jez, katerega zapornica je dvignjena. Razvoj poteka zelo hitro in resnici na ljubo bi bile določene, tudi trajnostne rešitve – če bi bili uporabniki pripravljeni – lahko uvedene zelo hitro. Imamo pa pri nas v Sloveniji (pa še kje) poseben odnos do svojih vozil, smo uživači v svobodi, ki nam jo – kot kažejo uvidi Avto-moto zveze Slovenija o mnenjih voznikov – daje lastno vozilo. Zelo različno poznamo dejanske stroške vozila, kaj vozilo »prinaša in odnaša« našemu vsakdanu. Iz lastne izkušnje vem, da ko izkusiš vožnjo z električnim vozilom, se vanj preprosto zaljubiš. A ko izkusiš več kot le vožnjo znotraj enega dosega baterije, zadeva postane zahtevnejša. Torej, ključno je, da razvoju in spremembam sledita tudi infrastruktura in politika mobilnosti. Sodobna mobilnost v resnici obeta veliko več svobode, brezskrbnosti, mirnejšega spanca, če želite. Tudi pri tem, kar je v Sloveniji postalo velik izziv: povezovanje mest s predmestji. Trume vozil na vpadnicah, ki jih povzroča ustaljen, danes še vedno najaktualnejši mobilnostni slog, so trd oreh, ki ga bomo morali streti.
Ali usmeritev v trajnostno mobilnost pomeni manj vozil? Gotovo. Pomeni to kratkoročno manjši dobiček za podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnostjo? Gotovo. A samo za tista podjetja, ki spremembam ne bodo sledila ali jih celo soustvarjala. Zato vidim številne priložnosti.
Sliši se vznemirljivo. Posebno ob zavedanju, da gre naša skrb in zaveza članom ter partnerjem in okolju. Tudi mednarodni trendi mobilnosti kažejo, da je pred nami zelo zanimivo obdobje: voznikom bo zagotavljalo mnoge, do okolja prijaznejše novosti. Brez skrbi – ne vračamo se v čas konjskih vpreg, verjetno pa niti ne v obdobje, ko bi štele le konjske moči motorja. Zame kot dirkaško navdušenko, ki je imela polovico svojega življenja na glavi dirkaško čelado, bodo te nove izkušnje – malo v hecu rečeno – »izmerjene v kWh«.
Premikamo se v čas, ko ne bo štelo le to, da dosežeš cilj, ampak tudi, ali si do njega prišel na pravi način. Trajnostno. Verjamem, da ima vsak med nami vpliv. Pri nas smo začeli z majhnimi koraki, ki jim dodajamo večje. Najpomembnejša pa je spodbuda, da vsak začne pri sebi. Trojnemu P: people (ljudje), profit (dobiček), planet (planet), ki začenja prežemati naše delovanje, zato dodajmo četrtega: purpose (poslanstvo). In ambicijo, da vsi skupaj obračamo na bolje.
Zakaj? Pogled na avtocesto pokaže, da v avtomobilu pogosto sedi en sam človek. Vsi se vozimo v isto smer, a vsak v svojem avtomobilu. Včasih je tako tudi v gospodarstvu: vsi gledajo v svoj vozni pas in kako bodo oni na njem. Slovenija in mi vsi bomo zmagali takrat, ko bomo – po načelu vključi.vse – vsi na enem avtobusu, ki pelje v skupno smer.
Skupaj bomo tudi v prihodnost mobilnosti prispeli hitreje in varneje.
***
Lucija Sajevec, direktorica družbe AMZS, mlada managerka 2019
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališča uredništva.
V naši ekipi se dnevno ukvarjamo z mobilnostjo, razmišljamo in raziskujemo. Pri nas se vse vrti okrog vozil in voznikov, mobilnosti danes in mobilnosti prihodnosti in, logično, okrog prehoda v sodobno, trajnostno mobilnost. To za ljudi pomeni spremembe potovalnih navad in za podjetja preobrazbe poslovnih modelov.
Mobilnost prihodnosti bo raznovrstna: s širitvijo tehnologije in domišljije bo ponudila nove izbire prevoznih sredstev in načinov potovanja. Usmerjena bo trajnostno in s ciljem, da manj prometa in optimalnejša uporaba prometnih sredstev zagotovijo hiter, varen, udoben, do okolja prijazen in cenovno sprejemljiv promet.
Sprememb v mobilnosti ni mogoče ustaviti. So kot jez, katerega zapornica je dvignjena. Razvoj poteka zelo hitro in resnici na ljubo bi bile določene, tudi trajnostne rešitve – če bi bili uporabniki pripravljeni – lahko uvedene zelo hitro. Imamo pa pri nas v Sloveniji (pa še kje) poseben odnos do svojih vozil, smo uživači v svobodi, ki nam jo – kot kažejo uvidi Avto-moto zveze Slovenija o mnenjih voznikov – daje lastno vozilo. Zelo različno poznamo dejanske stroške vozila, kaj vozilo »prinaša in odnaša« našemu vsakdanu. Iz lastne izkušnje vem, da ko izkusiš vožnjo z električnim vozilom, se vanj preprosto zaljubiš. A ko izkusiš več kot le vožnjo znotraj enega dosega baterije, zadeva postane zahtevnejša. Torej, ključno je, da razvoju in spremembam sledita tudi infrastruktura in politika mobilnosti. Sodobna mobilnost v resnici obeta veliko več svobode, brezskrbnosti, mirnejšega spanca, če želite. Tudi pri tem, kar je v Sloveniji postalo velik izziv: povezovanje mest s predmestji. Trume vozil na vpadnicah, ki jih povzroča ustaljen, danes še vedno najaktualnejši mobilnostni slog, so trd oreh, ki ga bomo morali streti.
Ali usmeritev v trajnostno mobilnost pomeni manj vozil? Gotovo. Pomeni to kratkoročno manjši dobiček za podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnostjo? Gotovo. A samo za tista podjetja, ki spremembam ne bodo sledila ali jih celo soustvarjala. Zato vidim številne priložnosti.
Sliši se vznemirljivo. Posebno ob zavedanju, da gre naša skrb in zaveza članom ter partnerjem in okolju. Tudi mednarodni trendi mobilnosti kažejo, da je pred nami zelo zanimivo obdobje: voznikom bo zagotavljalo mnoge, do okolja prijaznejše novosti. Brez skrbi – ne vračamo se v čas konjskih vpreg, verjetno pa niti ne v obdobje, ko bi štele le konjske moči motorja. Zame kot dirkaško navdušenko, ki je imela polovico svojega življenja na glavi dirkaško čelado, bodo te nove izkušnje – malo v hecu rečeno – »izmerjene v kWh«.
Premikamo se v čas, ko ne bo štelo le to, da dosežeš cilj, ampak tudi, ali si do njega prišel na pravi način. Trajnostno. Verjamem, da ima vsak med nami vpliv. Pri nas smo začeli z majhnimi koraki, ki jim dodajamo večje. Najpomembnejša pa je spodbuda, da vsak začne pri sebi. Trojnemu P: people (ljudje), profit (dobiček), planet (planet), ki začenja prežemati naše delovanje, zato dodajmo četrtega: purpose (poslanstvo). In ambicijo, da vsi skupaj obračamo na bolje.
Zakaj? Pogled na avtocesto pokaže, da v avtomobilu pogosto sedi en sam človek. Vsi se vozimo v isto smer, a vsak v svojem avtomobilu. Včasih je tako tudi v gospodarstvu: vsi gledajo v svoj vozni pas in kako bodo oni na njem. Slovenija in mi vsi bomo zmagali takrat, ko bomo – po načelu vključi.vse – vsi na enem avtobusu, ki pelje v skupno smer.
Skupaj bomo tudi v prihodnost mobilnosti prispeli hitreje in varneje.
***
Lucija Sajevec, direktorica družbe AMZS, mlada managerka 2019
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališča uredništva.
