Ob dilemah arhitektov in inženirjev

Za sistemski pristop: timsko sodelovanje strokovnjakov, ki imajo jasen skupni cilj – kakovosten izdelek

Objavljeno
03. marec 2016 22.23
Razstava ob 150-letnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija Ljubljana 25.3. 2015
Peter Šimenko
Peter Šimenko

Ministrstvo za okolje in prostor je novembra odprlo javno razpravo o osnutku treh zakonov: o graditvi, o urejanju prostora ter o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.

Arhitekt dr. Pust je v svojem prispevku v Delu (11. 1. 2016) dal več predlogov za dopolnitev omenjenih zakonov. Bistvo predlogov se ukvarja s priznanjem vloge arhitekture v gradbeništvu. Dr. Pust predlaga celostno opredelitev vloge arhitektov z vidikov javnega družbenega interesa za kakovost arhitekturno-urbanističnih rešitev. Ob tem navaja, da osnutkom zakonov nasprotuje Inženirska zbornica Slovenije (IZS), češ da osnutki preveč poudarjajo vlogo arhitektov in s tem omejujejo gradbenim inženirjem možnosti za projektiranje objektov. Položaj je zanimiv, saj kaže na konflikt mnenj dveh projektantskih podskupin: kar je za ene premalo, je za druge preveč.

V zaključku dr. Pust omenja, da je Slovenija edina država v EU, kjer vloga arhitektov še ni ustrezno rešena in kjer se drastično dopušča stihija in uničevanje kakovostnih naselij. Posledice tega stanja imajo za Slovenijo negativne posledice.

Glede na povedano je treba arhitektom pritrditi. Arhitektura je preveč pomemben element družbe, da bi jo lahko zaupali neusposobljenim.

Stališče IZS pri tem razkriva pomanjkanje vizije in popuščanje parcialnim interesom. Da bi IZS ravnala razumno, bi se morala postaviti na stališče družbenega interesa in zagovarjati »sistemski pristop«, pri katerem imajo vsi udeleženci gradnje skupne cilje za blaginjo družbe. Če bi IZS s sistemskega vidika obravnavala pripombe arhitektov, bi jim morala pritrditi.

Sistemski pristop

Kaj je tisto, kar dela sistemski pristop pomemben? Pri sistemskem pristopu je najpomembneje to, da njegova uporaba omogoča projektnemu timu celostni pogled na problem in s tem omogoča optimiranje rešitev.

Konec koncev si vsi želimo, da bi naše probleme obravnavali s skrbnim upoštevanjem jasno določenih ciljev, z artikuliranjem obstoječih alternativ, in s primerjavo alternativnih rešitev z enako skrbno izbranimi merili. Vse to je vključeno v sistemskem pristopu.

Požarno inženirstvo

Dokaz koristnosti in nujnosti sistemskega pristopa ponazarja uveljavljanje stroke »požarnega inženirstva«, ki v slovenskem okolju doživlja podobno usodo kot arhitektura. Ta dejavnost je zdaj uvedena v vse napredne dežele sveta kot rešitev stalnih in zelo neprijetnih ter dragih težav v zvezi s požarno varnostjo stavb. Usklajevanje »požarne varnosti« in njenih detajlov pri projektiranju in gradnji stavb namreč hudo obremenjuje vse večje projekte. Tudi v Sloveniji na žalost poznamo številne projekte, kjer so se zadeve zelo zapletle in podražile zaradi podcenjevanja te nujne multidisciplinarne aktivnosti.

Vloga tradicionalnega projektnega tima za načrtovanje požarne varnosti pri nas še vedno tipično vključuje arhitekta za izbiro gradbenih materialov in zagotovitev varnega umika ter reševanja; strukturnega inženirja za požarno odpornost konstrukcije; strojnega inženirja za gašenje in nadzor dima; električnega inženirja za javljalne naprave, zasilno napajanje in alarmiranje. Koordinacija teh nalog je dodeljena enemu izmed članov projektnega tima ali komu tretjemu. Ta pristop je sprejemljiv za nezahtevne, konvencionalne stavbe, kjer je uporaba preprostih, a togih tehničnih predpisov vse, kar je potrebno. Vendar ta pristop pogosto vodi do problemov, če načrtovanje ni dovolj premišljeno.

Globalna analiza teh težav je vodila do uvedbe »požarnega inženirstva«, ki zdaj omogoča sistemski pristop k požarni varnosti v stavbah. Ta institut so privzeli v vseh razvitih državah v Evropi, razen v Sloveniji.

V teh deželah požarni inženirji, izšolani na univerzah, prevzamejo koordinacijo zapletenih požarnovarnostnih zahtev. Izkazalo se je, da njihove koristi daleč presegajo s tem povezane stroške. S svojo specializirano izobrazbo požarni inženirji omogočajo strokovno primerno in predvsem pravočasno uskladitev vseh požarnovarnostnih zahtev projektov ter s tem pospešijo in pocenijo njihov potek.

Pomen inovativnega nastopa

Koristnost požarnega inženirstva v sodelovanju z arhitekturo lepo ponazarja primer, ki ga navaja dr. John Nutt, dolgoletni predsednik Ove Arup v Londonu. V članku omenja svojo sodelavko g. Margaret Law, ki je z inovativnimi idejami uvedla številne praktične izboljšave v gradbeništvu.

Ena takih njenih inovativnih idej je bila zasnova »požarnih otokov« pri načrtovanju velikih letaliških terminalov. To zamisel je najprej razvila za londonski letališči Heathrow Terminal 3 in Stansted, pozneje pa je ta njena inovacija omogočila zmago arhitekta Renza Piana na mednarodnem natečaju za novo letališče v Osaki. Po besedah dr. Nutta je razlog za zmago mogoče pripisati uspešni kombinaciji dobre arhitekture in naprednega požarnega inženirstva. Ta uspeh je posledično omogočil izvoz jeklene konstrukcije iz Anglije na Japonsko, čeprav je Japonska znana kot proizvajalka jeklenih konstrukcij. Zakaj? Ker japonski proizvajalci jekla niso bili konkurenčni pri detajlih, ki so jih bolje obvladovali angleški projektanti. Tako je dobra arhitektura s pomočjo inventivnega požarnega inženirstva omogočila prodor angleških jeklarjev na oddaljeni in skoraj nedosegljivi japonski trg.

Zaključek

Razlika mnenj med slovenskimi arhitekti in inženirji kaže na našo parcialnost interesov in pomanjkanje »sistemskega pristopa« v našem okolju. Sistemski pristop seveda ni nekaj novega, vendar se zdi, da v naši družbi še vedno ni dobil mesta, ki si ga zasluži.

V svetu se sistemski pristop izkazuje kot nujnost pri reševanju vseh zapletenih infrastrukturnih izzivov moderne družbe. Temelji na timskem sodelovanju strokovnjakov, tako arhitektov kot inženirjev, ki imajo jasen skupni cilj – kakovosten izdelek, ki bo funkcionalen, varen, lep in stroškovno učinkovit. To vizijo bi morala izpolnjevati tudi IZS.

Dr. Simon Ramo v enih svojih člankov pravi: »Sistemski pristop ne bo rešil pomembnih problemov družbe čez noč, niti nas ne bo rešil vseh težav. Omogoča pa urejeno, pravočasno in racionalno sprejemanje odločitev.« Prav bi bilo, da temu prisluhnemo tudi pri nas, in še posebno v IZS.

––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Gostujoče pero
Peter Šimenko
dipl. ing. elektrotehnike in požarni inženir