Od menedžerja do ...
pet, 13.04.2018, 12:00
Od menedžerja do ...
Slovenija potrebuje politično usklajen dokument o razvoju in financiranju slovenskega zdravstva.

Že kar nekaj časa se sprašujem, ali je pravzaprav smiselno in zdravorazumsko v javnem sektorju poslovati z dobičkom − se oproščam, s presežkom prihodkov nad odhodki, saj v javnem sektorju ni preveč všečno govoriti o dobičku. Bom pa o njem vseeno spregovoril. Ker me ni sram, da ga ustvarjamo. Še posebno zato, ker ga v celoti vlagamo v razvoj, izobraževanje zaposlenih, uvajanje novih metod na področju rehabilitacije in v prepotrebne investicije. Vendar se vseskozi sprašujem, ali ni to samo breme ter ali je zaradi tega kaj bolj cenjena tudi institucija.

Prenova poslovnih procesov

Zelo ozka skupina ljudi ve, da smo morali na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča za pozitivno poslovanje narediti ogromno. Leta 2009 smo se odločili, da moramo začeti za zdravstvo precej neobičajen projekt – prenovo poslovnih procesov. Čeprav smo pozitivno poslovali, smo se zavedali, da naši procesi niso optimalni, da delujemo razdrobljeno, torej fazno in ne procesno. Začeli smo s projektom, ki je trajal skoraj tri leta, analizirali več kot sto različnih procesov, jih optimizirali ter na koncu podprli z integralnim informacijskim sistemom.

Druga pomembna odločitev, ki vpliva na ugodno poslovanje, je, da smo bili in bomo še naprej zelo aktivni na tujih trgih, čeprav velikokrat poslušamo očitke, da smo javni zdravstveni zavod v Sloveniji in naj zato skrbimo predvsem in samo za slovenske paciente. To seveda tudi delamo, saj vse presežke iz sredstev, ki jih zaslužimo na trgu, porabimo za nadgradnjo infrastrukture in opreme, izobraževanje zaposlenih, uvajanje novih metod in še bi lahko našteval, kar je v korist predvsem in samo slovenskemu prebivalstvu. To povedo tudi številke, saj smo z vsakim letom obravnavali večje število pacientov. Leta 2009 jih je bilo 12.000, leta 2017 pa že več kot 15.000, kar pomeni, da smo imeli več kot 20.000 obiskov.

Razvoj sproži očitke

Direktor Soče sem od leta 2004. Vem, da si bo marsikdo mislil, da bi se moral počasi umakniti. In verjetno ima celo prav. Pa vendar sem v vseh teh letih našel veliko izzivov. Soča je še vedno ena boljših ustanov v evropskem rehabilitacijskem prostoru. Od leta 2004 smo v infrastrukturo in v opremo iz svojih dodatno pridobljenih sredstev na trgu (ne iz javne blagajne) vložili več kot 22 milijonov evrov, več kot tri odstotke letnih prihodkov smo vlagali v informatiko, od štiri do pet odstotkov letnih prihodkov za investicijsko in tekoče vzdrževanje, na leto smo financirali od 10 do 15 raziskovalno-razvojnih internih projektov, v zadnjih desetih letih nam je uspelo pridobiti šest patentov na področju razvoja robotiziranih in terapevtskih naprav. Še posebno ponosni smo, da se nekatere naprave že uspešno prodajajo na evropskih in svetovnih trgih.

In končno, kaj smo pridobili v Soči, ker smo uspešno poslovali? Veliko očitkov, da imamo tako in tako previsoke cene, da smo specifični, da imamo srečo, ker izvajamo dejavnost, ki je tržno zanimiva, in še bi lahko našteval. In še nekaj smo dobili. Kopico nezadovoljnih zaposlenih, ki me upravičeno sprašujejo: »Direktor, zakaj vztrajate na poti pozitivnega poslovanja? Zakaj tudi mi nismo dobili kakšnih dodatnih sredstev, tako kot tiste bolnišnice, ki so poslovale z izgubo? Ali ni pravzaprav res vseeno, če posluješ z izgubo?« Odgovor, ki ga sporočam svojim zaposlenim, je sila preprost. Pomembno je, da imamo dober poslovni rezultat, pomembno je, da smo zgled drugim, da optimalno izkoristimo vse danosti v situaciji, v kateri delujemo, in predvsem, da vsakomur ni dano opravljati dela, ki ga opravljajo – to je skrb za zdravje ljudi. Res sem ponosen na svoje zaposlene.

Uspešni in manj plačani

Čeprav smo pozitivno naravnani, doživimo še eno presenečenje. Z novo uredbo o plačah direktorjev znižujejo plačo direktorja in tudi strokovnega direktorja Soče za en plačni razred. Prav ste prebrali, da ne bodo v javnosti le informacije, da se tem »nesposobnežem« v javnem sektorju plače samo dvigujejo. Zakaj? Ali je narobe, da pozitivno poslujemo, ali je narobe, da se želimo primerjati z evropskimi rehabilitacijskimi centri, ali ni v redu, da je naša blagovna znamka prepoznana v širšem mednarodnem prostoru in da nam ljudje zaupajo? Res je, naveličal sem se biti »bedak«.

Zaskrbljen pa sem za prihodnost delovanja Soče, zaskrbljen sem za prihodnost delovanja slovenskega javnega zdravstva. Seveda bodo pacienti tako ali drugače obravnavani, ne glede na razmere, saj se vsi, ki delamo v zdravstvu, zavedamo, da je zdravje slovenskega prebivalstva naše glavno poslanstvo. Mogoče pa ravno zato, ker zdravstvo preprosto mora delovati, politika temu namenja premalo pozornosti.

Če bo Slovenija še naprej vztrajala v spodnjem delu evropskih držav po izdatkih, ki jih namenja za zdravstvo, se bomo v bližnji prihodnosti negativno oddaljevali od razvitih evropskih držav. In to sem napisal z vso resnostjo. Zato, spoštovani politiki, zdravstvo nima mej ne na levi ne na desni, zdravstvo potrebujemo vsi. Politika zdravstva se ne sme spreminjati vsaka štiri leta, ko na oblast pride nova opcija ali politična stranka.

Zato Slovenija potrebuje politično usklajen dokument o razvoju in financiranju slovenskega zdravstva, ne levega ali desnega in tudi ne vladnega ali koalicijskega. Dokument, ki bo veljal, pa čeprav se bo zamenjala vlada ali politični pol. Ali smo sposobni kaj takega doseči? Morali bi biti, če nam je kaj mar za tisto vrednoto, ki nam največ pomeni, to je za – zdravje.

***

Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS - Soča

------
Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.



Od menedžerja do ...

Zelo ozka skupina ljudi ve, da smo morali na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča za pozitivno poslovanje narediti ogromno. Foto: Oste Bakal

Prijavi sovražni govor