Od pošasti Himera do uredbe IMERA

IMERA je kratica krovne Uredbe (EU) 2024/2747 o izrednih razmerah in odpornosti notranjega trga (Internal Market Emergency and Resilience Act), ki bo tudi v Sloveniji začel veljati 29. maja 2026. Ministrstvo za gospodarstvo že pripravlja predlog zakona z ukrepi za njeno izvajanje v nacionalnem pravu. To je kompleksen proces, ki ob odpornosti z izrednostjo razmer zahteva skrb za človekove pravice pri uvajanju omejitev in uporabi kriznih ukrepov. Posvet o odpornosti kritičnih sektorjev, ki je potekal v državnem svetu 20. aprila 2026, se je s poudarkom na tehnoloških izzivih nekako izognil varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Uredba IMERA z vzpostavitvijo celovitega, pravno zavezujočega sistema odpornosti in delovanja notranjega trga v izrednih razmerah pa poudarja tudi potrebo, da EU in članice v bodoče preprečijo ponovitev kaotičnih razmer, ki smo jim bili priča med krizo covida-19. Neskladja in sistemske praznine, razdrobljene pristojnosti, samovoljnost in improviziranje pri uporabi kriznih ukrepov – če ne gre pošteno, pa s korupcijo pri nabavi potrebnega blaga in opreme na plečih državljanov in vitalnih interesov skupnosti – so notranji trg med krizo covida-19 pripeljali do tega, da se je njegova odpornost domala sesula na prafaktorje 27 različnih režimov po državah članicah.

Apokalipsa 2030: Spremenimo ta svet za ljudi in planet

Uredba med uvodnimi razlogi za njeno sprejetje navaja, da so države članice v zgodnjem obdobju krize covida-19 uvedle ovire za prosti pretok na notranjem trgu ter izvajale različne ukrepe v zvezi z dobavo blaga in storitev, ki so sicer bili ključni ali nepogrešljivi za odzivanje na krizo, vendar niso bili vedno upravičeni. EU sama ni bila dovolj pripravljena, da bi lahko zagotovila zadostno proizvodnjo, javno naročanje in razdeljevanje pomembnega blaga, kot je tehnična in osebna zaščitna oprema. Kriza je pri tem razkrila tudi nezadostno izmenjavo informacij in nezadosten pregled proizvodnih zmogljivosti po vsej Uniji ter ranljivost, povezano s svetovnimi dobavnimi verigami in verigami znotraj Unije.

S povzetkom slabih izkušenj s krizo covida-19 uredba IMERA v sedanjih razmerah svetovne krize in vojn nehote prikliče v zavest arhetip pošasti Himera, ki je v mitološki geografiji upodobljena z levjo glavo, kozjim trupom in kačjim repom. Njena inherentna grožnja ni pošastnost sama po sebi, ampak kaotična struktura, notranje neskladje sistema, ki sam ustvarja nepredvidljivost in s tem omogoča, da se kaos vedno znova vrača. Če ostanem pri arhetipih, se uredba IMERA kaže kot starodavna boginja Ananke, ki z eno nogo še vedno stoji v kaosu, z drugo pa stopa na negotovo pot reda in varnosti, kar v antični mitologiji ponazarja prvobitno silo nujnosti in dinamično kroženje usode.

Od deepfakea do izsiljevanja: kako splet spreminja nasilje med mladimi

Pravila izrednosti in odpornosti na notranjem trgu so le eno od področij urejanja kriznih razmer v pravnem redu EU in članic. Čeprav so normativno oddeljena, se na ravni konkretnih primerov neločljivo prepletajo in s toliko večjo močjo učinkujejo tudi na človekove pravice in temeljne svoboščine ter na vitalne interese skupnosti in držav. V zvezi s tem je odprtih veliko strateških in operativnih vprašanj, kdo in kdaj lahko razglasi izredne razmere, pod kakšnimi pogoji jih je dopustno razglasiti, kateri institucionalni odločevalci, strokovni in/ali politični akterji imajo pooblastila za odrejanje in izvajanje kriznih oziroma izrednih ukrepov, ne nazadnje, kdo je na koncu odgovoren za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin med krizo. Izkušnje s covidom-19 spet opozarjajo, da odgovorov na vsa ta vprašanja ni mogoče zreducirati le na nekaj tehničnih ukrepov in uradnikov, primeroma na odgovornost posameznih policistov pri uporabi plinskih sredstev in vodnega topa.

Claudia Cinnirella, pravnica in podoktorska raziskovalka na Univerzi v Catanii, specializirana za evropsko pravo, solidarnost med državami, krizno upravljanje ter izredna pooblastila v pravu EU z razpravo o izrednih pooblastilih, ugotavlja, da šele sistematična analiza, podprta z institucionalno prakso in sodno razlago, lahko pomaga pri iskanju koherentnih odgovorov na omenjena vprašanja. Medtem ko za idejo nadnacionalnega modela išče univerzalno rešitev, se Claudia Cinnirella zaveda in utemeljeno opozarja, da pravila izrednosti in odpornosti v domačem okolju oziroma v konkretnih situacijah rezultirajo tudi z neizogibnimi omejitvami in prisilnimi ukrepi, ki so vendarle usmerjeni na konkretne osebe, njihovo človekovo dostojanstvo, pravice in temeljne svoboščine ('Emergency Powers' of the European Union: An Inquiry on the Supranational Model, 2025).

S tem, opozarja Cinnirella, je jasno, da normativni okvir z uredbo IMERA sam po sebi ne bo preprečil ponovitev kaotičnih razmer evropske Himere in kršitev človekovih pravic v izrednih razmerah. Uspešnost preobrazbe od pravil izrednosti do skupne odpornosti pod težo realnosti – od vrha normativne ravni EU do horizontalne ravni posameznih držav članic in konkretnih primerov, fizičnih in pravnih oseb – je v prvi vrsti odvisna od tega, kako je normativno in dejansko poskrbljeno za varstvo človekovih pravic, zlasti šibkejših oseb in skupin.

Za svobodo in javno varnost ni pogubna le represija

Težko je pričakovati, da se bomo ponavljanju kaotičnih razmer in kršitev človekovih pravic izognili, če bomo stavili le na tehnološki vidik odpornosti. Zato poudarjam, pri čemer se ponovno sklicujem na uredbo IMERA, da celovit pristop k urejanju izrednosti in odpornosti terja jasno opredelitev eskalacijskih pragov nevarnosti (disruptivnosti) in klavzul nujnosti (ang. emergency clauses), začenši z normalnostjo in razumno previdnostjo (ang. precautionary principle) kot prvo ravnijo odločanja v negotovosti oziroma krizi. To in ne morda le tehnološki vidik je ključno za prehod od reaktivnega k proaktivnemu odzivanju na sodobne grožnje s celovitim pristopom k zagotavljanju javne varnosti in družbene odpornosti.

V primerjavi z omenjeno razpravo v državnem svetu o odpornosti kritičnih sektorjev, osredotočeno bolj na tehnološki vidik, kaže, da je javno objavljeni osnutek predloga bodočega zakona z ukrepi za izvajanje uredbe IMERA bolj uravnotežen z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Osnutek zakona se pri najobčutljivejših vprašanjih spremljanja ter nadzora nad omejitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin navezuje na resorno delitev vlog in pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. To je v rednih in izrednih razmerah prvo odgovorno za javno varnost, se pravi za varnost življenja ljudi ter vitalnih interesov skupnosti in države v rednih in izrednih razmerah, tako v odnosu do notranjega trga EU in članic kot z vidika notranje varnosti Republike Slovenije.

***

Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.