Od prohibicije k regulaciji

Stroga regulacija je boljši ukrep kot prohibicija ali dekriminalizacija, saj omogoča nadzor nad pridelavo, proizvodnjo 
in prodajo konoplje.
Objavljeno
18. marec 2018 23.15
Industrijska konoplja BF Ljubljana 24.2.2017 [konoplja,trava]
Dušan Nolimal
Dušan Nolimal

Bržkone malo kje najdemo tolikšne razlike pri vrednotenju učinkov kake rastline ali snovi na javno zdravje, kot to velja za konopljo in njene učinkovine. Še manj ujemanja je pri ocenjevanju vpliva, učinkov in stroškov nadzora nad konopljo. Imamo konsenz, da konoplja ni za mlade in nekatere ranljive skupine ter da ne sodi na delovno mesto in v promet. Razhajanja so glede načina omejevanja. Ali je relativno visoka raven uporabe konoplje med mladimi v Sloveniji rezultat novejših propagandnih sporočil o zdravilnosti konoplje, neučinkovitosti večdesetletne prepovedi ali česa drugega?

Sizifovo preganjanje

Zaradi prepovedi konoplje in okrog nje se oblikujeta organiziran kriminal in korupcija, ki določata njeno tržišče in uporabo. Sizifovo preganjanje uporabnikov državo ogromno stane. Zaradi nepobranih davkov na črnem trgu izgublja še več. Izjave nekaterih strokovnih organizacij ob razpravah o zakonskih predlogih glede »legalizacije konoplje« ignorirajo dokaze, da prepoved mladoletnikom ne zmanjšuje dostopa do konoplje.

Rastlina je postala ena najbolj razširjenih psihoaktivnih snovi, ki so lahko tudi zdravila, in se pogosto prodaja skupaj z bolj nevarnimi drogami. Zaradi prepovedi konoplje se na trgu prepovedanih drog pojavlja veliko bolj psihoaktivna in zaradi nepreverjene kakovosti tudi nevarna konoplja, hkrati pa se širi tudi uporaba nevarnih sintetičnih kanabinoidov. Ali je prepoved za vse starostne skupine res najučinkovitejši ukrep za omejevanje uporabe? Od kod apriorno odklonilno stališče nekaterih strokovnjakov do stroge zakonske regulacije?

Takšni in drugačni miti

V različnih obdobjih so nastajale različne trditve o škodljivosti in učinkovitosti konoplje in le redke so opustili. Tudi danes kroži v vladnih krogih in medijih veliko neverjetnih zgodbic. Slabšalno sopomenko »marihuano« so iz tujine prevzeli tudi slovenski politiki in mediji za širjenje histerije proti »zločinski drogi«. Zaradi prepovedi in nepoznavanja nastajajo tudi miti o konoplji kot »čudežnem zdravilu za vse«.

Odražajo se celo v sodnih dvoranah, kjer proti uporabnikom konoplje potekajo dolgoletni in dragi procesi za minimalne količine rastline. Danes ni problem v pomanjkanju verodostojnih informacij, temveč v širjenju dezinformacij in lažnivih novic. V svetu na račun prepovedi služi tudi poseben profil uradništva za »boj proti drogam« ter teroristične skupine, ki jim zaslužki od konoplje in drugih drog omogočajo nakup zločinskega orožja.

Čeprav znanstveniki niso našli odgovorov na vsa vprašanja o nevarnosti konoplje, je skupna ocena, da gre za razmeroma varno zdravilno rastlino, ki naj se, posebno v medicini, uporablja pod nadzorom strokovnjaka. Uporaba ni popolnoma brez tveganj, vendar je malo verjetno, da bi povzročila večjo škodo zdravemu odraslemu človeku in družbi. Lahko pa, kot mnoge rastline in snovi, škodi zdravju otrok in mladostnikov. Vendar se nekatere nepsihoaktivne vrste konoplje uspešno uporabljajo pri zdravljenju nekaterih obolenj pri otrocih.

Mnogi slovenski bolniki si želijo povprašati svojega zdravnika o konoplji, vendar zdravniki poročajo, da niso dovolj izobraženi in da imajo premalo izkušenj glede zdravljenja s konopljo. Potrebnih epidemioloških in kliničnih raziskav pa, kar je povezano s prepovedjo, ni. Niti recept za posušene cvetne vršičke konoplje, zaradi birokratskih ovir, še ni bil izdan.

S takšno ureditvijo največ izgubljajo bolniki, ki si želijo zdravljenje z »medicinsko« konopljo. Tako jo še naprej kupujejo na črnem trgu ali pa jo pridelujejo sami. Zato v javnosti prevladuje prepričanje, da je oviranje dostopa do »medicinske« konoplje škodljivo, neučinkovito in nepotrebno. Z vidika javnega zdravja in razbremenitve policijskih in pravosodnih organov se razmišlja tudi o regulaciji osebne uporabe, pri čemer ne smemo ponoviti napak, storjenih pri regulaciji tobaka in alkohola. Posebno pozorno moramo spremljati vplive na zdravje otrok in mladostnikov.

Varna uporaba

Z znanstvenim razumevanjem lahko danes ocenimo, kakšno je dejansko tveganje določene vrste konoplje, in se naučimo varno živeti z njo. Primeri iz tujine kažejo, da so države zmožne dopuščati in sprejemati možna tvegana zunaj kazenskega zakona. Neželene posledice odprave prepovedi lahko učinkovito zmanjšujemo s tehnologijo, informacijami ter formalnimi in neformalnimi regulacijskimi mehanizmi.

V državah, kjer so pravno ustrezno uredili dostop do konoplje v medicinske namene, je bil evidentiran upad v predpisovanju zdravil proti bolečinam, tesnobi, slabosti, psihozi, napadom, nespečnosti in depresiji ter več kot 25-odstotno zmanjšanje smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka opiatov in opioidov. Ponekod so zabeležili tudi zmanjšano število prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar pripisujejo manjši porabi bolj nevarnega alkohola na račun večje porabe konoplje. Poraba konoplje med mladim se bistveno ni spremenila, ponekod celo zmanjšala.

Z ohranjanjem prepovedi za mlade in ukinjanjem za odrasle bi lahko tudi pri nas vzpostavili pravno razlikovanje med prvimi in drugimi, kar omogoča učinkovitejše uveljavljanje pravil, ki prvim omejujejo dostop do konoplje. Vzpostavili bi izgubljeno, a prepotrebno zaupanje ter odprto komunikacijo med bolniki in zdravniki o uporabi konoplje.

Pomembni so tudi prihranki države na račun neučinkovite represije ter odpiranje novih delovnih mest. Z davki od trgovanja bi lahko financirali raziskave, izobraževanje, programe pomoči pri odvisnosti ter vlaganje nazaj v skupnost. Stroga regulacija je boljši ukrep kot popolna prohibicija ali dekriminalizacija, ker državi omogoča nadzor nad pridelavo, proizvodnjo, označevanjem, distribucijo in prodajo konoplje.

 

Prim. Dušan Nolimal je zdravnik, raziskovalec, specialist socialne medicine

***
Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.