Pacient bo dobil rok. Kdo ga bo izpolnil?

Kdor dela na področju kakovosti in varnosti v zdravstvu, pozna neprijeten občutek ob vsakem poskusu urejanja: alarm se oglasi, a nihče ne pritisne na gumb. Zapisane roke in pravice poznamo, a tudi realnost: ni dovolj kadra, procesi niso opredeljeni, nadzorni organi nimajo zmogljivosti. Finančne spodbude in nejasne odgovornosti pa hitro preoblikujejo, komu zakon v resnici koristi. Pravočasnost je temeljno načelo kakovosti zdravstvene obravnave in prav tega sistem najzanesljiveje ne dosega. Zamuda ni le neprijetnost: odložena diagnostika je varnostno tveganje, ker se stanje med čakanjem lahko poslabša. V praksi pacient čaka, rok poteče, nič se ne zgodi. Pravica obstaja, a je brez posledice – kar je v pravu skoraj isto, kot da je ni. Predlog novega zakona o pacientovih pravicah to točko ...