Pesem, ki jo napiše duša, ne stroj

Letošnje Melodije Morja in Sonca sta zaznamovala Mef in Marina. Simpatični zmagovalni dvojec je Portorožu in Sloveniji pokazal razliko med perfektno umetno inteligenco na »playback« in improvizirano naravno šegavost »v živo«. Debate o avtorstvu, pozive k odstopu, odpiranje zadnjih vrat, večno sporna strokovna komisija in podobne škandale naj melje in sortira kdo drug z rumene scene. Mi pa se raje posvetimo fenomenu iskrenih glasbenih pripovedi.

Melodije Morja in sonca so dobro znani poletni festival, ki svoj čas in prostor vsako leto poišče v Portorožu. Že nekaj desetletij ta festival uradno naznani visoko turistično sezono, čas zasluženega odmora, turistični vrvež in rojstvo prijetnih melodij in besedil, ki sodijo v rang popevke.

Festival je imel v času svojega obstoja svoje vrhunce in padce. Če se ne motim, je kako leto tudi umanjkal. Pa se je vedno vrnil in se izkazal v bolj ali manj posrečenih izdajah. Letos so Melodije morja in sonca izzvale slovensko glasbeno sceno z nadstandardno izdajo. Izvajanje glasbe in vokalov v živo, prijeten in kvaliteten izbor nastopajočih in njihovih skladb, z novo energijo osvežena tradicionalna voditelja in poln Avditorij, soliden TV-prenos ... Nič lepšega.

Za Mefa so prav vsi ljudje (enako) veliki

Če izpostavim svoj glasbeni izbor, me je pritegnila trojica ali četverica skladb, ki bi jih uvrstil v razred zelo kakovostnih. Sledi kakih šest ali sedem korektnih skladb in izvedb. Tiste, ki so ostale v mojem izboru »na suhem«, so še vedno solidne. A za moj okus so zvenele malček umetnointeligenčno in velikokrat preveč podobno čemu že slišanemu.

A naj se osredotočim na zmagovalno pesem, ki sta jo izvedla in večinsko tudi ustvarila Mef in Marina. S svojo iskrenostjo je ta skladba poskrbela, da je portoroška noč postala drugačna.

Že dolgo se med avtorji razpravlja o večni dilemi, ali se uspešna skladba gradi v prvi vrsti na dobri melodiji, harmoniji, ritmu, aranžmaju ali se vse skupaj začne in konča z vrhunskim besedilom. Če vprašamo naravno neumne avtorje, bodo povedali, da pravila ni. Umetno inteligentni avtorji si tovrstnih vprašanj ne postavljajo.

Martina in Mef tudi kot izvajalca nista imela težav z interpretacijo pripovedi. FOTO: Mediaspeed

Dejstvo je, da je pot do uspeha v umetnosti združevanja kakovostnih komponent. Vse mora biti iskreno, pošteno, naravno, vrhunsko in mora med seboj sodelovati, ne tekmovati. Sicer rezultata ni.

Kaj si je upal narediti Mef? Opisal je prijetno življenjsko spoznanje. Nekakšen hvalospev ljubezni, ki se kot dobro vino transformira v spoštovanje, prijateljstvo, podporo in razumevanje med dvema, ki hodita po skupni poti in si delita posteljo. Zadnje mesece tudi to vse manj.

V generalnem razumevanju vsebine se Mefovo besedilo postavlja ob bok Smolarjevemu tekstu Daleč je za naju pomlad, ki je prav tako življenjsko sugestibilen. Da pritečejo solze v oči, da se srce krči in ječi in da duša objame vse druge duše.

Marina Martensson: Čutim, da sem našla svoj dom

V prepletu z glasbo, aranžmajem in že izpostavljenim tekstom smo s skladbo Drugačna je le noč dobili novo čustveno pripoved, ki vključuje vse elemente življenja v današnjem času. Po čustveni, sociološki, psihološki in še kaki plati gre za avtohton avtorski tekst, ki odlično oriše naše razumevanje sveta ljubezni in intime v letu 2026. Resno. A na šegav način. Kot sta zapisala Gregor Tomc in nedavno preminuli Saša Bole v skladbi Srečen na svoj žalosten način.

Tomaž Grubar, outfluencer. FOTO: Matej Družnik

In se človek zamisli ob poplavi tisočerih praznih besedil, ki po novem nastajajo z umetno inteligenco in jim je skupno to, da ne povedo ničesar. Umetna inteligenca je produktivna, a je za posodo ustvarjalnosti preluknjan škaf.

Martina in Mef tudi kot izvajalca nista imela težav z interpretacijo pripovedi. Marina je pevka in je svoje parte lepo odpela. Mef pa niti ni pevec, saj se v tem smislu uvršča bolj ob bok Lovšinu, ki seveda tudi ni odličen pevec. Sta pa oba vrhunska interpreta. Ko s svojim raskavim glasom in lovljenjem intonance Lovšin povabi svojo ljubico v južne kraje, je to tako živo in pripovedno, kot bi bili v resnici na kakem tihomorskem otoku.

Kuhinja slovenske pop glasbene scene

Kje si, umetna Inteligenca, ko na oder stopita Mef ali Lovšin?

In naj ne pozabim izreči še enega komplimenta letošnjih Melodij morja in sonca. Instrumentalno in vokalno izvajanje v živo. Vse pohvale festivalu. In naj tovrstni festivali postanejo obvezno »živi«. Na tak način se ustvari prvo sito med tistimi, ki glasbo žive, in tistimi, ki bi se prišli na oder le pokazat in počet banalne neumnosti. Ponuditi in pokazati skoraj vse, kar imajo in znajo.

Le pripovedi in pesmi ni od nikjer.

To, da je Mef s svojo skladbo premagal vse svoje kolege glasbenike, ni toliko pomembno, kot je pomembno to, da je s svojo prvinskostjo deklasiral na trgu vse bolj prisotno umetno inteligentno konkurenco. Pa ne govorim le o MMS. Govorim na splošno.

Tisoč umetnointeligenčnih pesmi ne bi zamenjal za en avtorski naravno nori biser.

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.