Podzemljenje je skupno, spoznajmo ga

Česar ne lovimo ali gojimo, je iz Zemljine notranjosti, zato si ne skrivajmo podatkov o njej.

Objavljeno
27. november 2016 19.31
Slovenija, Krka, 27.10.2010. Izvir reke Krke na Krki. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Miloš Bavec
Miloš Bavec
Že dolga desetletja skoraj nobena mineralna surovina, kovinska ali nekovinska, noben premogovnik, naftno ali plinsko polje, geotermalni vir ali vir pitne vode ni bil odkrit naključno, ampak z bolj ali manj usmerjenimi geološkimi raziskavami. Tudi v prihodnosti bomo živeli od virov iz Zemljine notranjosti. Mogoče se nam z uveljavljanjem krožnega gospodarstva in bolj trajnostnega ravnanja z okoljem res obeta manjša odvisnost od primarnih surovin, tudi veter in sonce bosta prispevala svoje, še vedno pa bomo odvisni od Nje, Zemljine notranjosti, in podatkov o Njej, ki jih za vse nas zbirajo geološka in njej podobne stroke.

Geološke raziskave postanejo diverzantska dejavnost

Primarna naloga geološke stroke je torej zbiranje in interpretiranje podatkov o geoloških lastnostih podzemlja našega planeta. Ker je od rabe podzemnih virov usodno odvisno tudi državno gospodarstvo, imajo države svoje geološke službe, ki se temeljito posvečajo predvsem poznavanju geologije nacionalnega ozemlja. Informacije se zbirajo v tako imenovanih geoloških kartah – tridimenzionalnih modelih Zemljine notranjosti in površja.

Zbrane informacije in, še pomembneje, njihovo interpretacijo, geološka stroka vrača družbi oziroma vsem, ki načrtujejo kakršnekoli posege v okolje na površini oziroma v podzemlje na različne načine. Ali kot strokovno podporo strateškim odločitvam, podporo pri različnih upravnih postopkih ali pa s posredovanjem strokovno podprtih informacij posameznikom in podjetjem. Tako je po svetu in nekoč je bilo tako tudi v Sloveniji, saj je že leta 1946 vlada LR Slovenije v uredbi o ustanovitvi predhodnika sedanjega Geološkega zavoda Slovenije zapisala, da so njegove primarne naloge prav sistematsko preiskovanje površinskih in globljih delov Zemlje, izdelovanje geoloških kart, svetovanje državnim oblastem, ustanovam in podjetjem ...

Kljub različnim organizacijskim spremembam in spremembam imena je zavod v preteklosti s sistematičnim delom vzpostavil in vzdrževal geološko karto Slovenije. Vse do začetka 90. let, ko za to nenadoma ni bilo več denarja. Tako smo kot dežela brez sodobne geološke karte postali ne le evropski, razen nekaj držav tretjega sveta, ampak kar svetovni endemit. Čeprav je tudi v ustanovitvenem dokumentu sedanje inkarnacije zavoda iz leta 1998 na prvem mestu spet zapisano, da ta opravlja predvsem geološke raziskave nacionalnega pomena, zbira in posreduje geološke podatke in dokumentacijo, izdeluje geološke karte in drugo geološko dokumentacijo ter pripravlja strokovne geološke podlage za potrebe državne uprave, zdaj to ustvarjamo le stihijsko, po delih, bolj ali manj diverzantsko v raziskovalnih in mednarodnih projektih. Ustanovnega akta GeoZS seveda ni napisalo in podpisalo društvo ljubiteljev podzemlja, ampak ustanovitelj Vlada RS. Ustanovljeni smo bili torej za dejavnost, ki je v osnovnem, temeljnem delu ne moremo opravljati, tudi nihče drug je ne, in za to državljani plačujemo zelo visoko ceno.

Vsak poseg bi moral biti dokumentiran, podatki pa dosegljivi

Morda se zdijo geologija, geološka karta, baze geoloških podatkov in podobne besedne zveze le še ena od skovank za prelaganje papirjev ali celo aristokratska znanost za bogate čase. Pa ni. Poglejmo, kako si, ker nimamo geološke karte, povzročamo še kako konkretno in veliko škodo. Po oceni iz raziskave geološkega zavoda Združenih držav Amerike je vrednost geološke karte od 25- do 40-krat večja kot strošek njene izdelave.

Podzemlje je tako kot vodne površine javna last. Tudi podatki o njem bi torej morali biti javni, recimo jim državni. Vsak poseg, sistematsko usmerjen ali naključen, bi moral biti dokumentiran in podatki bi morali biti po določenih pravilih dosegljivi, vsekakor pa predvsem enotno interpretirani kot javno dostopne državne geološke karte. V konkretnem primeru bi to pomenilo, da če nekdo na določeni parceli izvrta vrtino ali naroči geološko poročilo, bi moral, recimo, imeti sosed na sosednji parceli možnost izvedeti, kako se je znanje o geološki zgradbi tega območja spremenilo in nadgradilo. To bi mu bilo dragocena pomoč, ko bi sam načrtoval določen poseg ali razmišljal, na primer, o rabi virov iz podzemlja.

Danes je ta sosed žal odvisen od dvodimenzionalne osnovne geološke karte SFRJ, ki v merilu 1:100.000 en kilometer predstavi na enem centimetru natisnjenega, že malo porumenelega papirja, kar mu v ničemer ne pripomore, da ne bi ob načrtovanem posegu spet moral izvesti vseh raziskav. Ne glede na dejstvo, da oba soseda pridno plačujeta davke in zato upravičeno pričakujeta, da bosta lahko dobila kakovostne informacije.

Lahko bi predvideli plazove, pa jih raje saniramo

Nadaljujmo konkretneje, s plazljivimi območji. Vemo, da so ta v Sloveniji velik problem in njihova sanacija tudi velik finančni zalogaj bodisi za posameznika bodisi za državni proračun. GeoZS je razvil eno najmodernejših orodij na svetu za določanje verjetnosti nastanka plazu, z drugimi besedami: verjetnosti, da bo neko parcelo odnesel ali poškodoval zemeljski plaz. Projekt se je zaradi prekinitve financiranja žal ustavil v »pilotni fazi«.

Razen redkih slovenskih občin, ki so se problematike zavedele in jo v sodelovanju s stroko rešile samoinciativno, ta strokovna podlaga še vedno ni vključena v prostorske načrte. Zaradi tega graditelji še vedno in prepogosto izkopljejo malo drzneje zastavljeno gradbeno jamo, preostanek kredita pa porabijo za sanacijo zemeljskega plazu, ki se sproži zaradi gradnje. Vztrajni in spretni bodo del stroškov za sanacijo plazu pokrili tudi iz državnega proračuna. Strošek bo približno enak strošku zaključka projekta določanja verjetnosti nastanka plazov in rešitvi tega vprašanja za vso Slovenijo, za vse občinske in državne prostorske načrte. Vedeli bi, kdo gradi šolo, hišo, cesto ali načrtuje razvoj občinske obrtne cone na plazljivem območju. Investitor pa bi najbrž moral takšno odločitev tudi pojasniti. Morda je bila celo smotrna, bi bilo pa dobro vnaprej vedeti, da bo gradnja tvegana in nekajkrat dražja ter kdo bo plačal stroške sanacije plazu, kajne?

Primerov nesmotrnega in nespametnega razmetavanja znanja in denarja je še več in so v primerjavi z opisanima bolj ali manj gradbeniškima problemoma za državo še bolj strateškega pomena. O njih v naslednjem zapisu, ki bo sledil v kratkem. Naj pa že danes in še enkrat nakažem rešitev. Stroka je v Sloveniji na več kot le povprečni evropski ravni, teoretično je v dobro delujoči povezavi univerz, raziskovalnih inštitutov, geološkega zavoda in kakovostnih projektantskih in izvedbenih podjetij popolnoma pripravljena na skupni podvig: centralno organizirano poznavanje pripovršinske in globlje zgradbe našega ozemlja.  

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

dr. Miloš Bavec, univ. dipl. inž. geol., direktor Geološkega zavoda Slovenije