Pravičnejše plačevanje za uporabo cest

Po uvedbi vinjet sredi leta 2008 za vozila do 3,5 tone po vseh avtocestah in hitrih cestah (AHC) se najmanj desetletje prepozno uvaja avtomatsko cestninjenje brez cestninskih postaj za tovornjake na AHC. Tovornjaki bodo še naprej uživali privilegij, saj se jim cestnina ne bo zaračunavala tudi po drugih cestah, čeprav povzročijo od tisoč- do desettisočkrat več škode. Dvaindvajset let negospodarnosti se bo nadaljevalo, le da morda ne več s tako izjemnimi in pretežno nezasluženimi dobički ter spornimi koristmi enih in istih.

»Skupina HTC« je doslej obvladovala avtomatsko cestninjenje v Sloveniji z nestandardno mikrovalovno tehnologijo ABC, ki je za elektronsko cestninjenje AC nihče nikoli ni uporabljal. Nadaljevala bo z enako tehnologijo, le standardno, brez cestninskih postaj – s 129 železnimi portali! Namesto da bi končno uporabili že več kot desetletje preizkušeno satelitsko tehnologijo vsaj za tovornjake na vseh cestah. Prvič je to skupina HTC preprečila že po uvedbi vinjet. Zakaj poimenovanje »skupina HTC«? V trenutku slavja so se tako poimenovali sami – kot Happy Toll Collectors (HTC – hitri tekači (avto)cestni), in sicer v risanki, prirejeni po Cestnem dirkaču (Road Runner, Warner Bros Pictures). Glavni med njimi jo je na zgoščenki povabljencem delil na zabavi ob svojem 60. rojstnem dnevu. Priredba z naslovom Pravljica za lahko noč 2009 je iskriva in neposredna z napisi in sporočili dirkača kojotu. Npr.: »Don't fck with Mr. Kastelic« in »WARNING – Ministery of transportation has determined that ABC system is too fancy for the roads and brains of Slovenia« (OPOZORILO – Ministrstvo za promet je ugotovilo, da je ABC-sistem preveč fin (napreden!?) za slovenske ceste in pamet)«.

Slovenska inženirska pamet ni dobila priložnosti

Nemčija si ni mogla privoščiti upočasnjevanja prometa – cestninskih postaj ali dodatnega železja, kablov in naprav ter dragega in motečega vzdrževanja, širitev in na koncu čiščenja vsega tega. Pred 13 leti so takoj poskrbeli za sodoben tehnološko napreden pristop z uporabo satelitske tehnologije. Celotno izvedbo so zaupali domačemu konzorciju, ki je v štirih letih razvil in vpeljal avtomatsko satelitsko cestninjenje za tovornjake.

V Sloveniji je podoben razvojni konzorcij podjetij in fakultet implementiral prvi prototip satelitskega sistema in naprave v vozilu leta 2004. Imeli smo tudi nekaj tradicije. Naj omenim le rojaka, v ZDA uspešnega elektroinženirja in inovatorja, pred kratkim preminulega dr. Franceta Rodeta, solastnika kar štirih patentov s področja satelitske navigacije.

Tovornjaki bodo še naprej uživali privilegij, saj se jim cestnina ne bo zaračunavala tudi po drugih cestah, čeprav povzročijo od tisoč- do desettisočkrat več škode. Foto: Tadej Regent/Delo

Najbolj žalostno, sramotno, menim, da tudi sporno, pa je, da odgovorni niso hoteli oziroma so interesi v ozadju onemogočili, da bi slovenska inženirska znanost, razvojno-raziskovalni del in gospodarstvo, ki so edini delovali kot razvojni konzorcij treh domačih podjetij (Mobitel, Omega Consult, RC IRC) in treh domačih fakultet (UL FE, UM FERI in FG), iz več generacij razvoja in pilotnih izvedb sistema in naprav satelitskega cestninjenja dobili s predtržnim javnim naročilom referenco in s tem možnost za industrijskotržno implementacijo in posle v tujini. Tako kot v Avstriji Kapsch za avtomatsko cestninjenje z mikrovalovno tehnologijo. To zdaj, celih 18 let za Avstrijo, uvajamo v Sloveniji – z danes zastarelo, nefunkcionalno mikrovalovno tehnologijo namesto satelitske v času, ko že vsak otrok uporablja satelitsko navigacijo.

Slovenija je zapravila še eno priložnost. Poleg Slovaške nas bodo prehitele številne druge manjše države. Konkurenčnosti se ne ustvarja z zaslužkarstvom: pri gradbenih delih s cestninskimi postajami, kovinskimi portali, kabliranjem, množico elektronskih naprav …, vzdrževanjem in odstranjevanjem. Potem ko avtomatsko satelitsko cestninjenje že dobro desetletje uspešno deluje v Nemčiji in pet let na Slovaškem, bi bilo daleč najceneje enostavno prevzeti enega od obeh sistemov in le vnesti trase (avto)cest, prilagoditi obračun in plačati licenčnino – z dodajanjem različnih storitev. Problematiziranje zasebnosti je neutemeljeno, saj morajo biti z lociranjem pridobljeni podatki hermetično zaprti in posredovani le s sodno odločbo.

Z nemškim projektom se je sicer nerealno primerjati. Bi pa bila v tistem začetnem obdobju Slovenija lahko dober testni oziroma vzorčni primer uvedbe avtomatskega cestninjenja na temelju satelitske tehnologije. Leta 2004 je bil naš razvojni konzorcij med prvimi, ki so že testirali sistem satelitskega cestninjenja. S predtržnim naročilom takratnemu domačemu konzorciju bi omogočili prehod iz njegove razvojne v industrijsko izvedbo ter tako pridobili dodano vrednost in referenco za industrijo in njene posle. Žal se slovenskemu razvojnemu konzorciju ni priključila industrija. Očitno je bil vpliv monopolne skupine trden in širok. Zdaj bodo pod tujim lastništvom nadaljevali svoje delovanje.

Edini ponudnik satelitskega cestninjenja je bil na zadnjem razpisu Iskratel, ki je ponujal slovaški SkyToll! Postali smo posredniki, čeprav bi bili lahko pred Slovaki, ki so leta 2010 uvedli najbolj razvejeno in najdaljše (satelitsko) cestninjenje za tovornjake – ne samo po avtocestah. So pravi zgled, kako reševati cestninjenje in njegovo uvedbo. Ponudnik oziroma izvajalec nosi del tveganja (in dobička), ker za izvedbo dobi plačano iz deleža pobranih cestnin. Tako izbor, potem ko se odločite za tehnologijo, postane transparenten in aritmetično preprost. Kompetentni ponudnik z najnižjim odstotkom deleža cestnin je najugodnejši. Možne so sicer variacije, da se uravnoteži tveganje oziroma dobiček. V nasprotju z nemškim domačim razvojnim konzorcijem TollCollect je slovaški SkyToll poslovni, in sicer z delniško družbo tujega konzorcija Ibertax-SanToll. Na Slovaškem so v enem letu od odločitve implementirali sistem.

Zaračunavanje glede na resnično povzročeno škodo

Dosedanji sistem je bil (z)mešan in nepošten in tak bo tudi v prihodnje, čeprav se bo tovorni promet cestninil po vseh AHC, kot to velja od uvedbe vinjet za vse druge ceste. Tovornjak namreč povzroči najmanj 10.000-krat več škode na cesti kot osebni avtomobil (in desetmilijardkrat več kot kolesar). Zato bi morali vinjete ali ukiniti ali pa jih spet poceniti na 55 evrov oziroma znižati letne prispevke za ceste za osebna vozila. Drugače se bo nadaljevala kršitev ustavno zagotovljene pravice do enakosti/sorazmernosti.

Naslednji argumenti upravičujejo implementacijo ESC, kategorizacijo in cenovno regulacijo glede na povzročeno škodo, koristi in prednosti ter preusmerjajo težke tovore na infrastrukturno in okoljsko ustreznejšo železnico:

– AC in vse druge ceste se cestninijo zaradi škode, ki jo povzročajo na infrastrukturi in okolju, ter koristi, tudi glede primerjave z železniškim prevozom tovorov. Vožnja v tranzitu po državnih oziroma lokalnih cestah se zaračunava zaradi neuporabe primernejše tranzitne ceste ali tudi tira.

– Funkcionalnost, prilagodljivost in razširljivost (brez infrastrukturnih posegov, posebnih naprav na lokacijah ipd.); dodatni prihodki oziroma koristi: z avtomatskim lociranjem ob nesrečah oziroma krajah (potrebna je dodatna funkcionalnost OBU-naprave v vozilu); prilagojena zavarovalnina glede na prevožene kilometre; uravnavanje zastojev, preusmerjanje na obvozne ceste; svetovanje in spremljanje počitkov šoferjev; upravljanje parkiranja; zaračunavanje vožnje na območju mestnih središč, na okoljsko občutljivih ali specifičnih območjih; uravnavanje prehitre, napačne ali prepovedane vožnje (opozorila, kazni) itd.

Milijoni z izpuhi vred izpuhtijo v zrak

Poleg uvedbe avtomatskega satelitskega cestninjenja to zaradi sorazmernosti in javnega interesa zahteva:

– Za tovornjake je treba uvesti sorazmerno višje cestnine oziroma odškodnine za uporabo AC in drugih cest v tranzitu. EU bi morala pri tem cene glede škode določati enotno, države pa bi dodajale deleže glede na razmere oziroma vzpostavljale konkurenčna določila. Pri tem bi moral železniški prevoz postati konkurenčen za določene tovore in razmere prevozov.

Nesorazmernost cestnin je krivična, saj avtomobili zanemarljivo malo škodijo cestam v primerjavi s tovornjaki. Škoda je v Sloveniji še posebej velika, poleg koristi prevozov, saj je skoraj 90 odstotkov ton/km v tranzitu. Tako Dars izgublja na leto več deset milijonov, če ne kar nekaj sto milijonov evrov, prav tako pa izgubljajo DRSC (država) in občine, ker se preostale ceste ne cestninijo in se ne zaračunava škoda na njih pri vožnji v tranzitu. Mengeš in sosednji kraji na primer so zdaj izrazito množično obremenjeni s tovornjaki, ki se izognejo cestnini v Lukovici, ljubljanskemu obroču in Torovemu, kar bi moral ustrezno zasnovan (satelitski) sistem cestninjenja samodejno zaznati in kaznovati.

– Dejstvo je, da vsi plačujemo za vožnjo svojih vozil po cestah, tuja vozila svojim domicilnim državam. Ta bi morala plačevati cestnino na vseh naših cestah, zaradi veliko večje škode predvsem tovornjaki, še posebej če izbirajo tranzitne smeri po drugih cestah, ki niso AHC.

– Slovenski avtoprevozniki ne smejo biti izjema ali vzrok, da se ne cestninijo tovornjaki sorazmerno s škodo in koristmi. Naše lastnike tovornjakov je mogoče podpreti z ugodnimi pogoji investiranja v vozni park ali z davčnimi instrumenti; tako kot pripravlja Nemčija na način, nesporen za EU, kompenzacijo za nemške lastnike osebnih vozil za primer uvedbe vinjet.

– EU bi kot nebirokratska, učinkovita gospodarska integracija morala urediti in poenotiti cestninjenje in zaračunavanje uporabe cest (infrastrukture) konkretno in ne le s sprejemanjem usmeritev in temeljnih pravil, ki se potem izvajajo pavšalno in z izjemami. Vodilo v primeru cestnin in prispevkov za ceste pa je, da za vožnjo uporabnik »plača« – za škodo in koristi. Ugotavljanje, koliko, pa je mogoče le s satelitskim avtomatskim cestninjenjem, kjer je zagotovljena sledljivost za izračune. Tako bo vsak uporabnik cest hitro vedel, kje in kdaj se mu bolj splača, uporabnik transporter pa predvsem, kdaj je zanj koristneje uporabiti na primer železnico.

– Izkoristiti moramo geografske prednosti ter omogočiti še večjo konkurenčnost našega edinega pristanišča. Postojnska vrata so tradicionalno najugodnejši prehod med Jadranom in celino.

Politika ni bila dober gospodar

Ni dvoma, da je to mogoče uresničiti samo s satelitsko tehnologijo cestninjenja. Pri tem je bilo že ogromno zamujenega, in to samo zaradi ozkih klientelističnih koristi ob veliki meri korupcije. KPK bi morala samo pregledati javne razpise in pogodbe ter presoditi pristranskost določil.

Avtocestna gradbenika sta kljub neupravičeno visokim zaslužkom propadla. Strabag je z gradnjo AC postal globalno oziroma regionalno podjetje. Nalepke, da ste plačali registracijo, so bile posmeh informacijski družbi.

Inženirstvo se pač ni dovolj odločno (strokovno-politično-pravno) angažiralo. Ali pa je bilo utišano na različne načine. Skupina, ki obvladuje cestninjenje, gradbeniki – ne elektronsko-računalniški sektor – so v svojem krogu študij in izvedbe dosegli monopol, ogromne dobičke in mreženje s politiko, ki ni delovala kot dober gospodar, pač pa je omogočala sramotno dve desetletji trajajoče nestandardno unikatno cestninjenje ABC. In spet preprečila prehod v sodobno pametno-digitalno (brez železja), funkcionalno, fleksibilno, predvsem pa ekonomično satelitsko cestninjenje.

Evropska unija pri tem tudi ni sposobna presekati interesov in jasno usmeriti celovitost cestninjenja v satelitsko tehnologijo – če resno misli z unijo enotnih pristopov ali pa s svojim satelitskim projektom Galileo.

***
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva

***

Mag. Tomaž Štebe, SRI Mengeš.