Tiskane izdaje
Današnje podatkovno gospodarstvo in družba bosta največ prednosti prinesla podjetjem, ki bodo znala izkoristiti vse možnosti digitalne infrastrukture ter obdelovati in širiti digitalne izdelke in storitve. Vendar nobeden od današnjih velikanov digitalne industrije (Google, Apple, Facebook, Amazon, Microsoft) ni evropski.
EU mora zato čim prej vzpostaviti najsodobnejšo digitalno infrastrukturo za evropske superračunalnike. Potrebujemo supermočne in učinkovite naprave, ki bodo lahko obdelovale velike količine podatkov in izvajale izračune več tisočkrat hitreje kot običajni računalniki.
Enotni digitalni trg je ena najpomembnejših prednostnih nalog evropske komisije. O različnih vsebinah, ki spadajo na to področje, sva se z ministrom Borisom Koprivnikarjem ob mojem nedavnem obisku v Sloveniji pogovarjala z udeleženci Dialoga z državljani.
Tehnologija, ki rešuje življenja
Superračunalniki že danes omogočajo inovacije na področju zdravstva, energije iz obnovljivih virov, varnosti avtomobilov in kibernetične varnosti ter drugih tehnologij. Visoko zmogljivo računalništvo nam na primer omogoča, da načrtujemo in simuliramo učinke novih zdravil, hitreje postavljamo diagnoze, zagotavljamo boljše zdravljenje in predvidevamo prihodnje epidemije. Superračunalniki se uporabljajo tudi za simulacije vse večje ločljivosti na področju podnebnih sprememb, denimo za preučevanje obnašanja oceanov, napovedovanje vremena in opazovanje stanja zemeljskih virov. Takšne simulacije so uporabne za zgodnje opozarjanje na nevihte in za dolgoročne napovedi podnebnih razmer ter strategije prilagajanja na podnebne spremembe.
So tudi vir za izboljšanje našega poznavanja geofizikalnih procesov in strukture notranjosti Zemlje. Tako je, denimo, v Italiji mednarodna skupina raziskovalcev na podlagi zelo natančnih slik potresnih valov oblikovala model litosfere pod celotnim ozemljem Italije, kar omogoča boljše razumevanje potresov v tej regiji. Prepričana sem, da nam bo ta tehnologija pomagala rešiti na stotine življenj.
Proizvajalci avtomobilov se zdaj posvečajo prihodnji pametni mobilnosti – avtomobilom brez voznika. Ti avtomobili naj bi v uri in pol vožnje izmenjali več kot štiri terabajte podatkov, kar ustreza tisoč devedejem. Avtomobilski sektor bo zato postal ogromen uporabnik superračunalnikov.
Evropski zaostanek
To je le nekaj primerov, ki kažejo na vse večji potencial superračunalnikov. Kot odziv na eksponentno rast količine podatkov se visoko zmogljivo računalništvo že približuje naslednjemu mejniku – od sistemov na ravni peta do sistemov na ravni eksa, ki so vsaj desetkrat hitrejši od trenutno najhitrejših računalnikov na svetu in več kot stokrat hitrejši od najhitrejših računalnikov v EU.
Vendar vse države EU nimajo zmogljivosti za vzpostavitev in vzdrževanje takšne infrastrukture ali za razvoj tehnologij na ravni eksa. Evropa na splošno celo izgublja svoj položaj med vodilnimi na področju infrastrukture za visoko zmogljivo računalništvo, saj so jo prehitele Kitajska, ZDA in Japonska.
Brez vrhunske infrastrukture za superračunalništvo Evropa ne bo mogla uresničiti svojega cilja, da postane dinamično podatkovno gospodarstvo. Ne moremo tvegati, da bi podatke iz evropskih raziskovanj in industrije zaradi pomanjkanja evropskih zmogljivosti na področju superračunalništva obdelovali drugod. To bi povečalo našo odvisnost od zmogljivosti v tretjih državah in spodbudilo odhod inovatorjev iz Evrope.
Do leta 2020 milijarda evrov
Evropa lahko ustvarja dodano vrednost prav s superračunalništvom. Evropska komisija in sedem držav EU je zato 23. marca 2017 v Rimu podpisalo izjavo EuroHPC o podpori računalniški in podatkovni infrastrukturi naslednje generacije. Izjavo je do zdaj podpisalo že trinajst držav, tudi Slovenija. S podporo več držav bo zdaj lažje pritegniti dodatne naložbe za vzpostavitev vodilne evropske infrastrukture za superračunalnike. Evropska komisija je predlagala vzpostavitev nove pravne strukture in strukture financiranja, imenovane skupno podjetje EuroHPC, ki bo pridobivala, razvijala in uvajala vrhunske superračunalnike po vsej Evropi.
Prispevek EU bo na tej stopnji skladno s sedanjim večletnim proračunom EU znašal približno 486 milijonov evrov, podoben znesek pa bodo prispevale tudi države članice in pridružene države. Skupaj bi do leta 2020 vložili približno milijardo evrov javnih sredstev, zasebni člani pobude pa bi vložili tudi prispevke v naravi. Skupnemu podjetju EuroHPC se lahko kadarkoli pridruži katerakoli druga država članica in pridružena država, če je v skupnem podjetju tudi finančno udeležena. Ta novi pravni instrument naj bi do leta 2023 podprl razvoj sistemov z zmogljivostjo na ravni eksa (milijarda milijard ali 1018 izračunov na sekundo), ki bodo temeljili na tehnologiji EU.
Evropska infrastruktura za superračunalništvo je strateški vir za prihodnost industrije EU, saj ta postaja vse bolj digitalna. Prav tako bo omogočila ustvarjanje številnih novih delovnih mest. Mnoga mala in srednja podjetja za svoje poslovanje potrebujejo modeliranje in simulacijo. Za številna med njimi, če ne za vsa, so stroški pridobitve in vzdrževanja takšnih tehnologij pretirano veliki. Naloga EU je podpreti njihovo ustvarjalnost, inovativnost in konkurenčnost.
***
Marija Gabriel je evropska komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo.
