Raziskave, korelacije in interpretacije
Stavke »Raziskave kažejo ...« je potrebno pisati z veliko mero izkušenj in odgovornosti ter z njimi ne zavajati javnosti.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Stavki, ki se začnejo z »Raziskave kažejo«, nosijo (kljub v zadnjem času razširjajočemu se nezaupanju v »uradno« znanost) s sabo avreolo objektivnosti. Večina bralcev predvideva, da za trditvami, ki sledijo, stojijo premišljeno in znanstveno načrtovana raziskava, (statistično signifikantne) številke ter strokovno korektna interpretacija rezultatov.
Korekten opis ugotovitev neke raziskave se ne omeji zgolj na točno povzemanje rezultatov, ampak mora vsebovati tudi opis ključnih parametrov raziskave in kritični komentar. Preprost, izmišljen primer novice v medijih: »Raziskave kažejo, da tisti, ki pojedo vsaj eno jabolko na dan, štirikrat redkeje zbolevajo zaradi prehlada kot tisti, ki jabolk ne jedo.« Vrednost takih trditev je odvisna od tega, ali so raziskovalci svoje delo strokovno opravili, na primer, ali je bila raziskava opravljena na dovolj velikem in reprezentativnem vzorcu ljudi, ali so kontrolirali tudi druge dejavnike, kot so starost, stopnja telesne aktivnosti, količina spanca, stresa in podobno. Kritični komentar mora odgovoriti na vprašanje, ali ugotovljena povezava – korelacija – med dvema količinama pomeni neposredno vzročno-posledično zvezo ali pa sta morda količini povezani prek nekega drugega dejavnika. Morda tisti, ki uživajo jabolka, nasploh živijo bolj zdravo (se več gibljejo, dovolj spijo, bolj zdravo jedo) in so manjkrat prehlajeni zaradi zdravega načina življenja in ne zaradi čudežnega učinka samih jabolk.
Pogosto laična javnost kot tudi nekateri strokovnjaki pozabijo na to, da korelacija med dvema količinama ne pomeni nujno neposredne povezave, pač pa je lahko zgolj naključna. Primere bizarnih, povsem naključnih korelacij zlahka najdete na spletu: korelacijo med številom utopitev v bazenih v ZDA in številom filmov, v katerih je v istem letu nastopal Nicolas Cage; ali pa kar 99,79-odstotno korelacijo med tem, koliko denarja ZDA namenijo znanosti, vesolju in tehnologiji, ter številom samomorov z obešanjem ali zadušitvijo.
In še primer, ki verjetno ni naključen, ampak temelji na povezavi s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ne pomeni pa vzročno-posledične zveze: kakor se je v zadnjih dvesto letih zmanjševalo število piratov, se je zviševala povprečna temperatura na Zemlji (količini sta v antikorelaciji). Zaključek, da lahko pomagamo k rešitvi problema globalnega segrevanja tako, da postanemo pirati, bi bil seveda povsem zgrešen.
Tudi kadar se zdi razumno, da med količinama, ki kažeta korelacijo, obstaja vzročno-posledična povezava, je treba pravilno identificirati, v katero smer deluje. Hipotetičen primer: recimo, da obstaja korelacija med depresivnimi motnjami in uživanjem opojnih substanc. Ali to pomeni, da opojne substance povzročajo depresivnost, ali obratno, da so ljudje z depresivnimi motnjami bolj nagnjeni k poseganju po opojnih substancah? Za pravilno identifikacijo vzroka in posledice je treba raziskavo ustrezno načrtovati že od začetka in biti previden tudi na koncu, pri interpretaciji rezultatov in komentarju.
Zlasti je previdnost nujna pri kompleksnejših vprašanjih, ki se tičejo celotne družbe in zahtevajo multidisciplinarno skupino strokovnjakov.
Za splošno razgledanega človeka ni nobena novost na primer to, da je rodnost v razvitejših državah, kjer so ženske bolj izobražene in imajo več pravic, nižja kot v tistih, kjer imajo manj pravic. Tudi če pogledamo kakih sto let v preteklost Slovenije nedvomno odkrijemo obratno povezavo med rodnostjo in izobraženostjo ter pravicami žensk.
Ne bom se spuščala na področje družboslovja, ker se nanj ne spoznam. Po moji naravoslovni pameti se mi zdi precej gotovo, da antikorelacija ni naključna, pač pa med količinama obstaja povezava, in da ta ne gre v smer, da bi bila nizka rodnost vzrok za višjo izobraženost in emancipacijo žensk, ampak prej obratno. Vendar se mi po drugi strani tudi zdi, da povezava ni preprosta in da je sprememba rodnosti povezana tudi s številnimi drugimi spremembami v družbi. Konec koncev, spremenile se nismo samo ženske, ampak tudi moški. Če pustimo ob strani, ali bi se ženske strinjale s takim scenarijem ali ne, mislim, da večina sodobnih moških ne bi bila navdušenih nad tem, da bi žena ostala doma in rodila kup otrok, na njegova, očetova ramena pa bi padla vsa finančna skrb za številno družino, ki ji po vsej verjetnosti ne bi mogel zagotoviti življenjskega standarda, kakršnega si želi (tudi on sam).
Pri sklicevanju na raziskave in ugotovljene korelacije je pomembna tudi prisotnost ali odsotnost ustreznega komentarja. Če nekdo napiše, da obstaja povezava med nizko rodnostjo in pravicami ter izobraženostjo žensk, ter se s svojimi izjavami pri tem ustavi, ne da bi podal celovito sliko problema, lahko predvideva, da bo marsikateri bralec upravičeno prišel do naslednjega sklepa: »Aha, torej avtor meni, da je rešitev problema nizke rodnosti v znižanju stopnje izobrazbe in pravic žensk.« Avtor je v tem primeru vsaj delno odgovoren za tako razumevanje tistega, kar je napisal, čeprav to morda ni bil njegov namen in se morda s takim sklepom sam ne strinja.
Verjetno ni treba razlagati, da je danes v Sloveniji odločitev o tem, ali imeti ali ne (še enega) otroka odvisna predvsem od ekonomskega položaja mladih, splošnih razmer v družbi in podobno. Izboljšanje kakovosti življenja vseh (žensk in moških) je veliko bolj sodoben in plemenit cilj neke države in njene politike kot omejevanje pravic žensk.
Stavke, ki se začnejo z »Raziskave kažejo«, je treba pisati z veliko mero izkušenj in odgovornosti ter z njimi ne zavajati javnosti.
Andreja Gomboc, dr. fizike, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici, urednica Portala v vesolje
***
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Korekten opis ugotovitev neke raziskave se ne omeji zgolj na točno povzemanje rezultatov, ampak mora vsebovati tudi opis ključnih parametrov raziskave in kritični komentar. Preprost, izmišljen primer novice v medijih: »Raziskave kažejo, da tisti, ki pojedo vsaj eno jabolko na dan, štirikrat redkeje zbolevajo zaradi prehlada kot tisti, ki jabolk ne jedo.« Vrednost takih trditev je odvisna od tega, ali so raziskovalci svoje delo strokovno opravili, na primer, ali je bila raziskava opravljena na dovolj velikem in reprezentativnem vzorcu ljudi, ali so kontrolirali tudi druge dejavnike, kot so starost, stopnja telesne aktivnosti, količina spanca, stresa in podobno. Kritični komentar mora odgovoriti na vprašanje, ali ugotovljena povezava – korelacija – med dvema količinama pomeni neposredno vzročno-posledično zvezo ali pa sta morda količini povezani prek nekega drugega dejavnika. Morda tisti, ki uživajo jabolka, nasploh živijo bolj zdravo (se več gibljejo, dovolj spijo, bolj zdravo jedo) in so manjkrat prehlajeni zaradi zdravega načina življenja in ne zaradi čudežnega učinka samih jabolk.
Pogosto laična javnost kot tudi nekateri strokovnjaki pozabijo na to, da korelacija med dvema količinama ne pomeni nujno neposredne povezave, pač pa je lahko zgolj naključna. Primere bizarnih, povsem naključnih korelacij zlahka najdete na spletu: korelacijo med številom utopitev v bazenih v ZDA in številom filmov, v katerih je v istem letu nastopal Nicolas Cage; ali pa kar 99,79-odstotno korelacijo med tem, koliko denarja ZDA namenijo znanosti, vesolju in tehnologiji, ter številom samomorov z obešanjem ali zadušitvijo.
In še primer, ki verjetno ni naključen, ampak temelji na povezavi s tehnološkimi in družbenimi spremembami, ne pomeni pa vzročno-posledične zveze: kakor se je v zadnjih dvesto letih zmanjševalo število piratov, se je zviševala povprečna temperatura na Zemlji (količini sta v antikorelaciji). Zaključek, da lahko pomagamo k rešitvi problema globalnega segrevanja tako, da postanemo pirati, bi bil seveda povsem zgrešen.
Tudi kadar se zdi razumno, da med količinama, ki kažeta korelacijo, obstaja vzročno-posledična povezava, je treba pravilno identificirati, v katero smer deluje. Hipotetičen primer: recimo, da obstaja korelacija med depresivnimi motnjami in uživanjem opojnih substanc. Ali to pomeni, da opojne substance povzročajo depresivnost, ali obratno, da so ljudje z depresivnimi motnjami bolj nagnjeni k poseganju po opojnih substancah? Za pravilno identifikacijo vzroka in posledice je treba raziskavo ustrezno načrtovati že od začetka in biti previden tudi na koncu, pri interpretaciji rezultatov in komentarju.
Zlasti je previdnost nujna pri kompleksnejših vprašanjih, ki se tičejo celotne družbe in zahtevajo multidisciplinarno skupino strokovnjakov.
Za splošno razgledanega človeka ni nobena novost na primer to, da je rodnost v razvitejših državah, kjer so ženske bolj izobražene in imajo več pravic, nižja kot v tistih, kjer imajo manj pravic. Tudi če pogledamo kakih sto let v preteklost Slovenije nedvomno odkrijemo obratno povezavo med rodnostjo in izobraženostjo ter pravicami žensk.
Ne bom se spuščala na področje družboslovja, ker se nanj ne spoznam. Po moji naravoslovni pameti se mi zdi precej gotovo, da antikorelacija ni naključna, pač pa med količinama obstaja povezava, in da ta ne gre v smer, da bi bila nizka rodnost vzrok za višjo izobraženost in emancipacijo žensk, ampak prej obratno. Vendar se mi po drugi strani tudi zdi, da povezava ni preprosta in da je sprememba rodnosti povezana tudi s številnimi drugimi spremembami v družbi. Konec koncev, spremenile se nismo samo ženske, ampak tudi moški. Če pustimo ob strani, ali bi se ženske strinjale s takim scenarijem ali ne, mislim, da večina sodobnih moških ne bi bila navdušenih nad tem, da bi žena ostala doma in rodila kup otrok, na njegova, očetova ramena pa bi padla vsa finančna skrb za številno družino, ki ji po vsej verjetnosti ne bi mogel zagotoviti življenjskega standarda, kakršnega si želi (tudi on sam).
Pri sklicevanju na raziskave in ugotovljene korelacije je pomembna tudi prisotnost ali odsotnost ustreznega komentarja. Če nekdo napiše, da obstaja povezava med nizko rodnostjo in pravicami ter izobraženostjo žensk, ter se s svojimi izjavami pri tem ustavi, ne da bi podal celovito sliko problema, lahko predvideva, da bo marsikateri bralec upravičeno prišel do naslednjega sklepa: »Aha, torej avtor meni, da je rešitev problema nizke rodnosti v znižanju stopnje izobrazbe in pravic žensk.« Avtor je v tem primeru vsaj delno odgovoren za tako razumevanje tistega, kar je napisal, čeprav to morda ni bil njegov namen in se morda s takim sklepom sam ne strinja.
Verjetno ni treba razlagati, da je danes v Sloveniji odločitev o tem, ali imeti ali ne (še enega) otroka odvisna predvsem od ekonomskega položaja mladih, splošnih razmer v družbi in podobno. Izboljšanje kakovosti življenja vseh (žensk in moških) je veliko bolj sodoben in plemenit cilj neke države in njene politike kot omejevanje pravic žensk.
Stavke, ki se začnejo z »Raziskave kažejo«, je treba pisati z veliko mero izkušenj in odgovornosti ter z njimi ne zavajati javnosti.
Andreja Gomboc, dr. fizike, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici, urednica Portala v vesolje
***
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
