Res je, Evropa ni popolna

Med 23. in 26. majem bomo šli na evropske volitve. Odločali bomo o naši skupni prihodnosti, morda kar o naši prihodnosti nasploh.

Objavljeno
22. maj 2019 06.00
Posodobljeno
22. maj 2019 06.00
Svobodna in demokratična Evropa je tudi Evropa svobode misli in svobode izražanja. Naša dolžnost je, da jo branimo pred ekstremizmom in nazadnjaštvom, ki se širita kot kuga. FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Večkrat ji povsem upravičeno očitamo, da ji manjka duše in čustev, da govori jezik, ki ga večina med nami ne razume.

Zamerimo ji, ker ni kos okoljskim, socialnim in političnim krizam, ki jo pretresajo, in ker ne zna rešiti begunske tragedije.

Kljub slabostim in pomanjkljivostim pa Evropa skriva tudi človečnost in lepoto. Trudimo se, da bi jo opisali s tankočutnimi podobami in jezikom, ki bi bil blizu vsem narodom, ki jih združuje.

Ne smemo pozabiti, da se je Evropa združila za mir. Na začetku je bilo šest držav, danes pa ta zveza združuje že 28 članic. To je edinstvena skupnost, ki je lahko navdih vsemu človeštvu.

Zrasla je iz pozabljenih meja, prostega pretoka dobrin, izmenjav, bratstva, solidarnosti in vrednot, ki jih danes napadajo z vseh strani, tudi v Uniji sami.

Unija nas združuje tudi s kulturo. Zanjo si je Evropa vedno prizadevala, inovativnost in ustvarjalnost sta vedno bili njena svetla stebra.

Svobodna in demokratična Evropa je tudi Evropa svobode misli in svobode izražanja. Naša dolžnost je, da jo branimo pred ekstremizmom in nazadnjaštvom, ki se širita kot kuga.

Krhko ravnovesje moramo utrditi in okrepiti. Boriti se moramo proti vsem, ki želijo Evropo uničiti, ki jo hočejo razdeliti, se ji odpovedati, ki bežijo in iščejo osamo. Na vprašanje, kako zgraditi Evropo, ki bi bila zaželena, ki bi združevala, ki bi bila odprta in bi ponujala območje svobode in miru, moramo odgovoriti z zavzetostjo.

Naj se krešejo mnenja, da ne bo spregovorilo orožje.

Zato bomo med 23. in 26. majem šli na evropske volitve. Odločali bomo o naši skupni prihodnosti, morda kar o naši prihodnosti nasploh.

***
Pobudniki objavljenega manifesta so French Film Directors' Guild (SRF), Directors’ Fortnight, Evropska filmska akademija (EFA), Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA) ter Združenje audiovizualnih avtorjev (SAA). Do zdaj je manifest, ki je nastal v okviru pravkar potekajočega canskega filmskega festivala, podpisalo že več kot 500 filmskih ustvarjalcev, tudi 14 iz Slovenije.

Med njimi so Wim Wenders, Luc in Jean-Pierre Dardenne, Claire Denis, Agnieszka Holland, Pawel Pawlikowski, Stephen Frears, Ralph Fiennes, Costa-Gavras, Julie Delpy, Jacques Audiard in Dalibor Matanić, med slovenskimi pa Karpo Godina, Matevž Luzar, Rok Biček in Sonja Prosenc. Manifest so javno predstavili včeraj pred poslopjem Malmaison v Cannesu, kjer je sedež združenja in festivalskega programa Directors’ Fortnight (14 dni režiserjev). Na dogodku so se zbrali filmski režiserji, scenaristi in ugledne osebnosti iz sveta filma iz vse Evrope.