Romantični miti o materinstvu

Reklame s smejočimi mamicami in dizajnerskimi vozički - je to vse?

Objavljeno
28. februar 2012 11.48
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Materinstvo in nosečnost v zadnjem času pospeševano pridobivata na glamuroznosti. Biti mati in držati v roki dišečo štručko je, kot se je izrazila slovenska medijska osebnost, »Olimp življenja«.

Popularna ameriška revija People ima dolga poglavja namenjena zvezdniškim mamicam in njihovim nič manj zvezdniškim inkarnacijam veselja. Za protiutež skrbi Guardian, ki odpira »vrata raja«.

Morda lahko veselo oznanilo »trebuščka« in vso modno usmerjenost v gratifikacijo nosečnosti razumemo kot napredek v razvoju človeštva. Da je človeka sram nosečnosti in da se skriva pod goro šalov, menda ne prispeva k lajšanju nosečniške slabosti. V kolikor le ta še obstaja na vrtiljaku veselega pričakovanja.

Razumljivo je tudi hrepenenje po lahkotnosti materinstva. V slovenski literaturi smo po Cankarju in Prežihovem Vorancu vpijali besede, ki vlečejo po klancu ali razorih v nekaj nepopisno težkega. Žal je bila takšna družbena realnost za večino žensk v Sloveniji.

Napredek znanosti, socialna država in laična miselnost so izdatno pripomogli k temu, da se je nosečnost iz cone »neomenjenega« prestavila v območje »običajnega«. Za zveličavnost in majice »Prihajam oktobra!« pa je poskrbela potrošniška zabava.

Vprašanje, ki se poraja, je, kaj povzroča večjo stisko. Reklame o srečnem pričakovaju ali nekdanje neomenjanje stanja, v katerem se nahaja nosečnica.

Vrsta medicinskih pregledov in možnih ali realnih zapletov v nosečnosti in kasneje, razen za neskončno pozitivne, vseeno predstavlja duševni in telesni izziv. Vendar o tem ni moderno govoriti.

Diskurz, ki se nanaša na nosečnost in kasneje otroka, je zavit v rožnat oblak sladkosti. O stiskah se raje ne govori, če pa že, se »obrnite na strokovno osebo«.

Človeška zgodovina je polna mitov in legend o spočetju in rojstvu, ne zaradi tega, ker bi bil človek tako neskončno neznanstven in primitiven, temveč ker je potrebno nenehno prisotnost dvojnosti nekako nagovoriti, jo osmisliti. 

Nestalnost bivanja je težko potlačiti s še tako veselo objavo na Facebooku. Seveda je smotrno biti pozitivno naravnan, to je več kot očitno. Vendar omembe stisk, strahov, dvomov in pomislekov niso odklon. So del človeške izkušnje.

Prav umik vsega, kar ni »popolno in srečno«, iz diskurza o nosečnicah in kasneje mamicah v cono patološkega in primernega samo za stroko, kaže na očitno pomankljivost te sreče. Kajti srečni in ljubeči sprejemajo in delijo, mar ne?

Utrjevanje in zatrjevanje o zgolj in samo sreči v zvezi z materinstvom je mit, ki ima bolj močne kot globoke korenine. Romantični mit je, verjetno ne po naključju, sorazmeren s porastom pravic, ki jih imajo ženske v tako imenovanih zahodnih družbah.

Kako si sicer razlagati jezne izbruhe ob najmanjšem komentarju na nosečnost in materinstvo. Najverjetneje kot posledico preštevilnih stisk v nosečnosti in kasneje, ko jih mamice potiskajo pred seboj skupaj z dizajniranim vozičkom.

Nosečnost in materinstvo sta vedno povezana z družbenimi trendi in se razlikujeta od družbe do družbe, kulturno zgodovinskih okoliščin in povsem individualnih zgodb. Procesi prihoda novega človeka so pomembni, a vendar se postavlja vprašanje, če konstruiranje idiličnega materinstva ni še ena strategija za pomankanje odprave socialnih in družbenih neenakosti med ljudmi. Z otroki ali brez.