Skupaj

Ne smemo se slepiti: pot do okrevanja bo dolga. Zato bodo odločitve, ki jih bomo sprejemali v prihajajočih mesecih, ključne za prihodnost Evrope.

Objavljeno
26. junij 2020 06.00
Posodobljeno
26. junij 2020 08.49
Danes namreč potrebujemo enotnost. FOTO: Boris Šuligoj/Delo 
​Michael Roth, Ana Paula Zacarias, Gašper Dovžan
​Michael Roth, Ana Paula Zacarias, Gašper Dovžan
Težki časi zahtevajo težke odločitve. Ob pandemiji covida-19 je Evropska unija dokazala, da zna hitro, odločno in celovito ukrepati. A ne smemo se slepiti: pot do okrevanja bo dolga. Zato bodo odločitve, ki jih bomo sprejemali v prihajajočih mesecih, ključne za prihodnost Evrope.

Na tej prelomnici v zgodovini Evropske unije prevzemajo Nemčija, Portugalska in Slovenija kot naslednja trojica predsedujočih 1. julija vodenje Sveta EU. V prihodnjih osemnajstih mesecih tri zaporedne predsedujoče države na svoja pleča prevzemajo odgovornost ne le za hitro obnovo po krizi, po kateri bomo odpornejši in bolj povezani, temveč tudi za zasnovo podnebno nevtralne, digitalne, globalne in vključujoče Evrope.

Na to zahtevno nalogo smo dobro pripravljeni. V duhu pravega evropskega dialoga in solidarnosti smo v zadnjih mesecih na sestankih v živo in po spletu razpravljali, določili in izpopolnili skupno vizijo Evrope. Že na začetku smo se odločili, da bo skupna podlaga za naše delo strateški načrt EU in da bomo z njim povezali svoje prednostne naloge in stališča.

Seveda si nihče ni mogel predstavljati, pred kolikšen izziv nas bo postavila pandemija. A kljub temu smo se hitro odzvali in program dela prilagodili sedanji krizi. Zavezali smo se k izvajanju ustreznih zdravstvenih ukrepov za ustavitev pandemije in nadaljnji obravnavi predlogov komisije za vzpostavitev ambicioznejšega, celovitejšega in bolj usklajenega sistema za obvladovanje krize na ravni EU, da bo ta bolje pripravljena na nujno ukrepanje ob pojavu pandemij ali obsežnih kibernetskih napadih. Prav tako se bomo prednostno lotili celovite obnove evropskega gospodarstva ter ponovne vzpostavitve in poglobitve enotnega trga. Prizadevali si bomo za čimprejšnji dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in načrtu za okrevanje, ki bo omogočil pravočasen začetek izvajanja novih programov in instrumentov.

image
Do boljše evropske prihodnosti lahko pridemo le s sodelovanjem, skupaj. FOTO: Justin Tallis/Afp


Trojica predsedujočih držav se bo posvetila tudi izboljšanju odpornosti, učinkovitosti in uspešnosti EU, ki naj prinaša konkretne koristi za državljane na podlagi skupnih vrednot ter ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Zavezala se je k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, ki je pomemben z vidika posledic krize za posameznika in družbo. Tudi konferenca o prihodnosti Evrope naj bi pripomogla k pripravi politik, ki bodo državljanom zagotavljale oprijemljive koristi. Prizadevali si bomo tudi za celovito partnerstvo z Združenim kraljestvom s pravično in enakopravno obravnavo vseh držav članic.

Vse te zaveze temeljijo na štirih vodilnih usmeritvah, o katerih smo se dogovorili še pred krizo. Najprej bomo zaščitili evropske državljane in svoboščine, tako da bomo poudarjali uresničevanje vrednot Unije, tudi načel pravne države, po celotni EU. Zavezani bomo tudi spodbujanju enakosti in kulturne raznovrstnosti, skrbi za varnost državljanov na spletu ter okrepljenemu boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Na področju migracij EU potrebuje celovito, trajno in predvidljivo rešitev: tri zaporedna predsedstva bodo prednostno nadaljevala delo v zvezi z novim dogovorom o migracijah. Posvetila se bodo tudi uresničevanju ukrepov v zvezi s schengensko ureditvijo in varovanjem zunanjih meja, da se obnovi celovito delovanje schengenskega območja.

Poleg tega bomo razvijali gospodarsko podlago za vzpostavitev evropskega modela za prihodnost, pri čemer bomo izhajali iz zaveze k ponovni vzpostavitvi vseh štirih razsežnosti enotnega trga in njegovi poglobitvi, tudi s spodbujanjem enakih možnosti, z naložbami v raziskave, inovacije in veščine, oblikovanjem drzne strategije za industrijsko politiko EU, ki bo spodbujala evropske vrednostne verige ter krepila konkurenčnost naših MSP in industrijskih panog v želji po pripravi učinkovite in prožne kohezijske politike in digitalne preobrazbe Evrope.

Naš tretji cilj pa bo prispevati k oblikovanju podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope, tudi s sprejetjem evropske podnebne zakonodaje in izvajanjem zelenega dogovora, okrepljenimi prizadevanji za odpravo revščine in dostop do socialne varnosti za vse delavce ter z doslednim izvajanjem Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu po vsej EU.

Nadalje bo trojno predsedstvo zastopalo evropske vrednote v svetu, kar vključuje spodbujanje multilateralizma in mednarodnega reda, ki temelji na pravilih, ter sklepanje ambicioznih dvostranskih sporazumov o prosti trgovini in zaščiti naložb. Trojica bo še naprej podpirala države Zahodnega Balkana na njihovi evropski poti. Zavzemala se bo tudi za okrepitev političnih partnerstev EU, predvsem z Afriko, Azijo, Latinsko Ameriko, pa tudi čezatlantskega partnerstva, s skupnim ciljem, da EU postane odgovoren, zmogljiv in zanesljiv globalni partner pri doseganju miru in varnosti.

Vse to in še več je del našega skupnega programa. Zdaj se moramo mi, člani sveta, komisije in parlamenta in tudi vsi evropski državljani skupaj pogumno lotiti uresničevanja tega programa. Danes namreč potrebujemo enotnost. In do boljše evropske prihodnosti lahko pridemo le s sodelovanjem, skupaj.

***
​Michael Roth, nemški državni minister za Evropo,
Ana Paula Zacarias, portugalska državna sekretarka za evropske zadeve,
Gašper Dovžan, državni sekretar na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve