Slovenija nepripravljena za boj z droni, tudi zaklonišča niso več, kar so bila

Spopad v Ukrajini je dvignil vojskovanje na novo tehnološko raven. Nekaj let nazaj so bili droni priložnostne igračke, danes pa so postali hrbtenica sodobnega bojišča. Mali, hitri in natančni FPV-droni (First Person View) letijo nekaj do nekaj deset metrov visoko do 20 kilometrov daleč, radarji jih s težavo zaznavajo, dobre protiobrambe ni. Droni zato uspešno zadenejo tarče z osupljivo učinkovitostjo. Po analizah Combating Terrorism centra na West Pointu, Bloombergovih poročil in Reutersa so taktični droni zaslužni za od 60 do 70 odstotkov poškodovanih ali uničenih ruskih vojaških sistemov – več kot topništvo, rakete in tanki skupaj. To drone uvršča med najsmrtonosnejša orožja v ukrajinski vojni. Podobno, le nekaj manj, je na drugi strani. Eksplozivna sredstva, izstreljena s tal, sicer še vedno prevladujejo pri skupni škodi, a droni hitro napredujejo tudi v tej in drugih kategorijah. Pred leti je bil statističen podatek, da od nič do nekaj odstotkov vojakov umre od dronov. Te spremembe so izjemne!

Dr. Matjaž Gams: »Woke« kultura je zrcalna slika fašizma

Droni proti tankom

Matematika je v vojni neizprosna. Preprost FPV dron stane okoli 1000 dolarjev, včasih celo precej manj. Bolj udarni droni kratkega dosega dosegajo nekaj 10.000 dolarjev. Na drugi strani imamo evropske tanke, kot je Leopard 2A8, kjer paket 44 tankov za Litvo, vključno z rezervnimi deli in logistiko, stane približno milijardo milijonov evrov po poročanju Economista in KNDS Group (20 milijonov na tank). To pomeni, da je tarča približno tisočkrat dražja od orožja, ki jo uniči. Takšno razmerje stroškov je proračunski šok, ki ga nobena vojaška ekonomija ne zdrži. Zato je ta vojna grozljivo draga in revolucionarna v vseh pogledih. Droni so cenovno dostopni, hitro prilagodljivi in jih je mogoče proizvajati v velikih količinah, kar jih dela za idealno orožje asimetričnega bojevanja.

Zgodovinska lekcija: Bismarck kot primer Hitlerjeve zablode

To ni prva lekcija, da »poceni in pametno« premaga »veliko in veličastno«. Spomnimo se Bismarckove usode v drugi svetovni vojni. Nemška bojna ladja, ki je izpodrivala 50.300 ton, je bila onesposobljena z enim samim torpedom, izstreljenim z letala Fairey Swordfish, biplana teže približno 3,4 tone. Torpedo z 176-kilogramsko bojno glavo je zagozdil krmilo in omogočil britanski floti, da je uničila nemškega orjaka. Preprosta tehnologija, strateški učinek. Droni v Ukrajini so sodobni ekvivalent vojaške revolucije in premajhne fleksibilnosti vodilnih politikov in vojaških strategov.

Kje je Slovenija?

Slovenska vojska se lahko pohvali z domačim brezpilotnim sistemom Belin (C-Astral), ki je namenjen izvidništvu in je pomemben dosežek domače industrije. Vendar javno dostopne informacije, vključno s poročili Defense News in spletno stranjo Slovenske vojske, kažejo, da modernizacija še vedno sloni na klasičnih stebrih: topništvu, zračni obrambi in oklepnikih, tako glede opreme kot kadrov ali usposabljanja. Ob modernizaciji (npr. IRIS-T SLM, 8×8) SV potrebuje ključne zmogljivosti, ki definirajo sodobno bojišče: množična uporaba FPV-dronov, standardizirani tečaji, vrhunski operaterji, antenski sistemi, stalna praksa elektronskega bojevanja (EW) in specializirane enote za lov na drone. To so elementi, ki jih fronte v Ukrajini že zdavnaj jemljejo kot osnovo vsakega spopada.

Zaklonišča v dobi dronov

Tudi utrdbe in zaklonišča niso več, kar so bila. Debele betonske stene in jeklena vrata so relikvija 20. stoletja. Dron 21. stoletja napada inteligentno: prvi razbije zračni jašek, drugi vstopi v stavbo in najde šibko točko z eksplozivom, ki prebije najboljši tank ali betonsko steno. Lekcije iz Ukrajine, podprte z analizami War on the Rocks, so jasne: zaklonišča potrebujejo razčlenjene labirintne vhode, dvojna vrata in mreže na vratih, oknih in jaških proti dronom, vstop skozi tunel iz mrež, kamuflažo z vegetacijo in prvi zid dreves, lažne izhode in napredno elektronsko bojevanje ter optično-termalno disciplino. Beton sam po sebi je podoben oklepu vitezov v dobi pušk. Ste kje v Sloveniji videli napredno skladišče ali zaklonišče? Niti posajenih dreves okoli betonskih sten še ni.

Brezpilotna prevlada napadalcev

Medtem ko raznoliki moderni vojaški viri navajajo od dva do 15 odstotkov (smernice še niso usklajene) vojaških kadrov za neposredno ali posredno delo z droni, ima Slovenija po javnih virih teh kadrov manj kot en odstotek.

Recepti za slovensko vojsko

- Takoj celovita uvedba dronov v slovensko vojsko in premestitev 5 odstotkov kadrov (okvirna ocena) na to področje. Množični FPV-droni in povezani sistemi morajo postati množični, cenovno dostopni in integrirani v vse enote.

- Standardizirani napredni trening operaterjev: Potrebujemo specializirane programe usposabljanja in redne rotacije operaterjev dronov.

- Elektronsko bojevanje (EW) kot osnovna veščina: Vsaka četa mora obvladati osnove EW, od motenja signalov do zaščite lastnih komunikacij.

- Zaklonišča in stavbe za dobo kvadkopterjev: Nova zasnova utrdb in poslopij, prilagojena za zaščito pred droni, vključno z mrežami, kamuflažo, labirintnimi vhodi, ekološkimi nasadi dreves pred zidovi.

- Industrijsko-logistični ekosistem: Od domačih baterij do anten – vzpostaviti moramo robustno oskrbovalno verigo za drone.

Slovenija ima znanje in potencial. C-Astral in drugi domači projekti dokazujejo, da zmoremo. Manjkajo pa moderna politična odločitev, obseg in rutina vsakdanjega izvajanja. Vojna v Ukrajini nas uči, da se prihodnost vojskovanja ne meri v tonah jekla, temveč v hitrosti, prilagodljivosti in pametni tehnologiji. Čas je, da stopimo v korak.

***

Dr. Matjaž Gams

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.