Trije sončni otoki – nova južna obala

Z materialom pri izkopu predorov za drugi železniški tir Koper–Divača bi lahko naredili tri umetne sončne otoke.
Objavljeno
11. december 2017 10.38
Portorož, soline, Slovenska obala
Peter Bassin
Peter Bassin
V zdaj že odmaknjenem letu 1991 je republiška skupnost za ceste v sodelovanju z obmorskimi občinami razpisala javni anonimni natečaj za programsko in urbanistično rešitev poteka promenadne obalne ceste med Koprom in Izolo.

Z namenom in najboljšimi željami, da se tranzitna hitra cesta čim prej umakne s skromne slovenske morske obale v notranjost istrskega polotoka, smo avtorji natečajnega projekta z geslom 3OTOKI (arhitekti: Marjan Vrhovec, Borut Šajn in Peter Bassin) predlagali, da postane obalna cesta med Semedelo in rtom Viližan promenadna cesta s popolnoma upočasnjenim ritmom mešanega prometa, hitra cesta med Koprom in Semedelo se nemudoma umakne z obale skozi predor v notranjost polotoka, avtocesta pa se nadaljuje proti jugu neposredno s sedanjega cestnega odseka ankaransko križišče–Koper v smeri Šmarja.

Koristno uporabljen material od kopanja predorov

V okviru te natečajne rešitve smo predlagali, da bi naredili tri umetne sončne otoke na meji med Izolo in Koprom, za kar bi predvsem izkoristili hribinski material pri izkopu predorov za drugi železniški tir Koper–Divača.

Predlog za tri sončne otoke v slovenskem akvatoriju na meji med Izolo in Koprom je torej neposredno navezan na izgradnjo drugega tira železniške proge Koper–Divača. Za izgradnjo otokov bi uporabili predvsem hribinski material pri izkopu predorov za drugi tir železniške proge Koper–Divača.

Pri vsaki gradnji predorov je vprašanje odlaganja izkopane hribine vedno problem, tudi če naj bi jo pri izgradnji drugega tira sprotno predelovali v tovarni cementa Salonit Anhovo. Če pa bi jo uporabili za to, da bi ustvarili tri nove otoke v slovenskem akvatoriju, bi bile posledice tega posega razvojno izključno pozitivne.

V severnem Jadranu, kjer je morje plitvo, je tradicija ustanavljanja »naselij na otokih« zgodovinsko in geografsko utemeljena, naštejemo jih le nekaj: Benetke, Tržič, Gradež, Ravena, Koper, Izola ..., in zato sprejemljiva tudi z vidika varovanja okolja.

Nova kopališča

Slovenija ima sorazmerno kratko in razgibano morsko obalo in nima otokov. Obale, orientirane na jug, je izjemno malo: le punta v Piranu, v Portorožu, v Strunjanu in v Ankaranu. Obala med Semedelo do rtiča Viližan je izrazito severno orientirana in se z višine 200 metrov strmo spuščajo v morje, tako da je vsak poseg na njej na nivoju morja izjemno gradbeno in krajinsko vprašljiv.

Vse te okoliščine so porodile zamisel o oblikovanju treh novih otokov: osrednjega večjega – to bi bil Sončni otok – in dveh manjših, ki bi ležala vzhodno in zahodno ob večjem.

Namenjeni bi bili sodobni turistični rabi, torej pretežno za sezonsko naselitev. Do vsakega otoka bi vodil lesen pomol na betonskih podporah, dvignjen za 1,5–2,0 metra nad gladino morja (varna višina pred plimo ob viharnem zahodnem in severozahodnem vetru). Morski tokovi bi torej lahko nemoteno strujali dalje. Vsi trije otoki bi delovali kot valobran proti burji za ves izpostavljeni odsek obalne promenadne ceste. Na severni strani bi imeli otoki valobran, visok do 2,5 metra, podobno kot punta v Piranu.

Manjša otoka, vzhodni in zahodni, bi lahko prevzela funkciji kopališč: koprskega (razširjena in obogatena Žusterna) in novega izolskega mestnega kopališča.

Na otok z dvigalom

Osrednji Sončni otok je zamišljen kot kopališko in zabaviščno središče z odkritimi in pokritimi bazeni, z morsko vodo, tobogani, bazeni z vodnimi curki za masažo, mivkasto in peščeno južno plažo s sončniki, zaščiteno pred velikimi valovi, zalivom za šolo surfanja, vodnih koles, čolnov itd.

Na otoku bi bila celostna turistična mediteranska gostinska ponudba, tudi za gurmane, z nočnimi zabaviščnimi lokali, s športno-rekreacijskimi prostori (fitnes, savna, masaža) in lahko tudi z omejenimi hotelskimi kapacitetami. Osrednji Sončni otok bi torej lahko deloval skozi vse leto.

Parkiranje obiskovalcev tega novega turističnega središča slovenske obale bi bilo urejeno: vzdolž ceste bi bil prostor za okoli tisoč avtomobilov. Parkirna pasova in javni promet bi zagotavljali dobro dostopnost otokov. Na severni strani velikega Sončnega otoka bi pristajali turistični čolni in ladje.

Otoki bi bili obdani in zaščiteni z zunanjo mrežo na bojah, tako da bi bilo možno lokalno čiščenje morja pred algami, meduzami in drugo umazanijo.

Slovenska obala od Kopra do Izole bi tako dobila nov turistično-rekreacijski magnet, ki bi bistveno povečal privlačnost in ponudbo. Lahko govorimo o treh središčih: Portorožu, Sončnih otokih in Ankaranu.

Slovenska obala bi se dejansko podaljšala za okoli 5000 metrov. Na celini v osi pomola velikega Sončnega otoka bi oblikovali novo turistično apartmajsko naselje Prove, dostopno tudi s promenadne obalne ceste s poševnim dvigalom.

S tremi sončnimi otoki bi dobila slovenska obala med Koprom in Izolo bistveno dopolnitev, zato pa bi obala med rtičem Kana in rtičem Strunjan lahko ostala naravna in nedotaknjena. Obala od Strunjana do Pirana bi bila točkasto turistično urbanizirana, vendar bi ostala naravna. To pomeni, da lahko celotno obalo funkcionalno, krajinsko in urbanistično oblikujemo.

Zanimivo za soinvestitorje

Projekt otokov v slovenskem morju je zagotovo eden od možnih večjih investicij v slovenski morski turizem, ki je velikostno (vrednostno) že zanimiv tudi za soinvestitorje. Zato je zdaj pravi trenutek, da se ob pripravah na izgradnjo drugega tira Koper–Divača vzporedno pripravi tudi urbanistično-arhitektonska dokumentacija za »tri sončne otoke« kot kreativno uporabo bodoče izkopane hribine.

Na svidenje na Sončnih otokih v slovenskem Jadranu!

Mag. Peter Bassin, arhitekt urbanist, diplomiral na harvardski univerzi

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.