Učiteljski manifest
Korektno do učencev je, da se vrnejo vsi.
Odpri galerijo
Nespoštljivo do šolajočih je, da že sedaj za jesen napovedujete kombinirano delo na daljavo in v šoli. FOTO: Uroš Hočevar
Naša življenja bodo začela ugašati tisti dan, ko ne bomo več govorili o stvareh, ki so pomembne!
Martin Luther King ml.
Spoštovani predstavniki MIZŠ in NIJZ! Želimo in zahtevamo, da se šole in vrtci odprejo za vse otroke.
Ljudje smo družabna bitja. Otroci in mladostniki imajo veliko potrebo po druženju in sklepanju prijateljskih vezi. Ustava Republike Slovenije v 53. členu določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Ukrepi, sprejeti za zajezitev epidemije, so za številne ljudi pomenili grobo poslabšanje socialne, finančne, duševne in telesne varnosti. V času karantene je v Sloveniji prišlo do precejšnjega porasta nasilja v družinah, katerega glavne žrtve so otroci, ki bi v skladu z Ustavo Republike Slovenije morali uživati posebno varstvo in skrb. V tem času so se močno povečale socialne razlike. Mnogi starši so ostali brez dela. Učenci so postavljeni v neenakovreden položaj. Prelaganje dela odgovornosti za izvedbo pouka na starše je nesprejemljivo. Glede na trenutno razpoložljive podatke je zaprtje šole nesorazmeren ukrep (1), ki najranljivejšim v družbi grobo krši pravico do izobraževanja, mnogim pa odvzema tudi osnovno, telesno in duševno varnost, ki so je bili v šoli sicer deležni.
Med zaprtjem šol je med mladimi prišlo do povečanja anksioznih motenj, nasilja v družini in drugih duševnih težav (nemir, brezvoljnost, težave s spanjem, negotovost, depresija, nelagodje ...), kar poveča tveganje za samomor, ki je v Sloveniji med mladimi že tako velik problem. Poslabšanje splošnega duševnega stanja tudi izrazito negativno vpliva na razvoj in izobraževanje otrok in mladostnikov.
Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo mask pri nerizičnih skupinah.
Na spletni strani NIJZ jasno piše, da maske niso priporočljiva zaščita pred covidom-19. Nepravilna uporaba mask možnost okužbe povečuje. Učinkovitost mask je pri zdravi populaciji vprašljiva. Dodatno tveganje predstavljajo pretirane zahteve po razkuževanju.
Pri poučevanju je obrazna mimika bistvenega pomena. Neverbalna komunikacija je pomemben korak v učnem procesu. Učenci in dijaki morajo za dobro razumevanje in občutek varnosti učitelja tako slišati kot tudi videti. Prikrit obraz negativno vpliva na odnos med učiteljem in učencem. Zlasti pri mlajših učencih lahko uporaba obrazne maske poveča občutek tesnobe in negotovosti ter jim onemogoča razumevanje predstavljene snovi.
Slovenske šole smo EKO in zdrave šole. Dolgoročna vzdržnost družbe je odvisna od njenega odnosa do okolja. Trenutno početje ne sledi tem smernicam. Mask za enkratno uporabo se ne reciklira. Sodijo v splošne odpadke in pomenijo veliko breme za okolje. Prav tako se morajo menjavati vsaki dve uri.
Korektno do učencev je, da se vrnejo vsi. V številnih državah EU želijo pouk simbolično pripeljati do konca pred poletnimi počitnicami. Objavili so tudi jasne načrte: Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška, Švedska.
Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno. Država je v skladu z Ustavo dolžna zagotoviti enake možnosti izobraževanja za vse otroke. Dvomljivi kriteriji izbora učencev povzročajo negativno diskriminacijo. Po kakovosti pouk od doma v nobenem pogledu ni primerljiv s klasičnim načinom poučevanja v razredu in številnim otrokom odvzema ustavno zagotovljeno možnost pridobivanja ustrezne izobrazbe. (Spitzer, 2014.)
Pri otrocih je nemogoče in nečloveško zagotoviti socialno distanco. Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja VIZ prelaga odgovornost na učitelja. Zato zahtevamo ponovno presojo smotrnosti 3. člena tega odloka.
Nespoštljivo do šolajočih je, da že sedaj za jesen napovedujete kombinirano delo na daljavo in v šoli. Vsak bolan otrok sodi v domače okolje – ne glede na vrsto bolezni.
Vaše odločitve in ukrepi bodo pustili nepopravljivo škodo učencem in njihovim družinam. Kakovostno šolstvo je hrbtenica vsake uspešne družbe. Vključevanje učiteljev v procese odločanja je izjemno pomembno. Učiteljeva avtonomija je samo na papirju. Apeliramo na vas, da v svoje odločitve neposredno vključujete učitelje praktike in ostale soudeležence pedagoškega procesa.
Vse odločitve so enostransko sprejete – brez sodelovanja praktikov in ljudi, ki delajo z otroki. Rezultat so neživljenjska in neuresničljiva pravila, posledice le-teh pa nosijo otroci in mi kot izvajalci.
Pravičnost, enakopravnost in empatija so temeljne človeške vrednote, ki jih moramo v šoli razvijati. Upoštevanje navodil, ki jih zapovedujete, tega ne omogočajo.
Adina Deučman, prof. ang. in geo.
Renata Filipič, učiteljica kem.
mag. Boris Hartman, soc. ped.
Brigita Pećanac, prof. raz. pouka
Alenka Lukač, prof. ang. in ped.
Uroš Mikolič, dr. vet. med.
Tanja Radujković, prof. ang. in slo.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Martin Luther King ml.
Spoštovani predstavniki MIZŠ in NIJZ! Želimo in zahtevamo, da se šole in vrtci odprejo za vse otroke.
Socialno-ekonomski vidik
Ljudje smo družabna bitja. Otroci in mladostniki imajo veliko potrebo po druženju in sklepanju prijateljskih vezi. Ustava Republike Slovenije v 53. členu določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Ukrepi, sprejeti za zajezitev epidemije, so za številne ljudi pomenili grobo poslabšanje socialne, finančne, duševne in telesne varnosti. V času karantene je v Sloveniji prišlo do precejšnjega porasta nasilja v družinah, katerega glavne žrtve so otroci, ki bi v skladu z Ustavo Republike Slovenije morali uživati posebno varstvo in skrb. V tem času so se močno povečale socialne razlike. Mnogi starši so ostali brez dela. Učenci so postavljeni v neenakovreden položaj. Prelaganje dela odgovornosti za izvedbo pouka na starše je nesprejemljivo. Glede na trenutno razpoložljive podatke je zaprtje šole nesorazmeren ukrep (1), ki najranljivejšim v družbi grobo krši pravico do izobraževanja, mnogim pa odvzema tudi osnovno, telesno in duševno varnost, ki so je bili v šoli sicer deležni.
Psihološki vidik
Med zaprtjem šol je med mladimi prišlo do povečanja anksioznih motenj, nasilja v družini in drugih duševnih težav (nemir, brezvoljnost, težave s spanjem, negotovost, depresija, nelagodje ...), kar poveča tveganje za samomor, ki je v Sloveniji med mladimi že tako velik problem. Poslabšanje splošnega duševnega stanja tudi izrazito negativno vpliva na razvoj in izobraževanje otrok in mladostnikov.
Uporaba mask in ostali zaščitni ukrepi
Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo mask pri nerizičnih skupinah.
Na spletni strani NIJZ jasno piše, da maske niso priporočljiva zaščita pred covidom-19. Nepravilna uporaba mask možnost okužbe povečuje. Učinkovitost mask je pri zdravi populaciji vprašljiva. Dodatno tveganje predstavljajo pretirane zahteve po razkuževanju.
Uporaba mask in komunikacija
Pri poučevanju je obrazna mimika bistvenega pomena. Neverbalna komunikacija je pomemben korak v učnem procesu. Učenci in dijaki morajo za dobro razumevanje in občutek varnosti učitelja tako slišati kot tudi videti. Prikrit obraz negativno vpliva na odnos med učiteljem in učencem. Zlasti pri mlajših učencih lahko uporaba obrazne maske poveča občutek tesnobe in negotovosti ter jim onemogoča razumevanje predstavljene snovi.
Pri otrocih je nemogoče in nečloveško zagotoviti socialno distanco.
Okoljski vidik in uporaba mask
Slovenske šole smo EKO in zdrave šole. Dolgoročna vzdržnost družbe je odvisna od njenega odnosa do okolja. Trenutno početje ne sledi tem smernicam. Mask za enkratno uporabo se ne reciklira. Sodijo v splošne odpadke in pomenijo veliko breme za okolje. Prav tako se morajo menjavati vsaki dve uri.
Vrnitev v vrtce in šole za vse
Korektno do učencev je, da se vrnejo vsi. V številnih državah EU želijo pouk simbolično pripeljati do konca pred poletnimi počitnicami. Objavili so tudi jasne načrte: Avstrija, Danska, Nemčija, Norveška, Švedska.
Ustavna pravica otrok do izobrazbe
Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno. Država je v skladu z Ustavo dolžna zagotoviti enake možnosti izobraževanja za vse otroke. Dvomljivi kriteriji izbora učencev povzročajo negativno diskriminacijo. Po kakovosti pouk od doma v nobenem pogledu ni primerljiv s klasičnim načinom poučevanja v razredu in številnim otrokom odvzema ustavno zagotovljeno možnost pridobivanja ustrezne izobrazbe. (Spitzer, 2014.)
Socialna distanca
Pri otrocih je nemogoče in nečloveško zagotoviti socialno distanco. Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja VIZ prelaga odgovornost na učitelja. Zato zahtevamo ponovno presojo smotrnosti 3. člena tega odloka.
Napovedi za jesen
Nespoštljivo do šolajočih je, da že sedaj za jesen napovedujete kombinirano delo na daljavo in v šoli. Vsak bolan otrok sodi v domače okolje – ne glede na vrsto bolezni.
Prihodnost
Vaše odločitve in ukrepi bodo pustili nepopravljivo škodo učencem in njihovim družinam. Kakovostno šolstvo je hrbtenica vsake uspešne družbe. Vključevanje učiteljev v procese odločanja je izjemno pomembno. Učiteljeva avtonomija je samo na papirju. Apeliramo na vas, da v svoje odločitve neposredno vključujete učitelje praktike in ostale soudeležence pedagoškega procesa.
Vse odločitve so enostransko sprejete – brez sodelovanja praktikov in ljudi, ki delajo z otroki. Rezultat so neživljenjska in neuresničljiva pravila, posledice le-teh pa nosijo otroci in mi kot izvajalci.
Pravičnost, enakopravnost in empatija so temeljne človeške vrednote, ki jih moramo v šoli razvijati. Upoštevanje navodil, ki jih zapovedujete, tega ne omogočajo.
Adina Deučman, prof. ang. in geo.
Renata Filipič, učiteljica kem.
mag. Boris Hartman, soc. ped.
Brigita Pećanac, prof. raz. pouka
Alenka Lukač, prof. ang. in ped.
Uroš Mikolič, dr. vet. med.
Tanja Radujković, prof. ang. in slo.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
