Tiskane izdaje
Ob koncu javne razprave o novi zakonodaji želim predstaviti dokument za spremembo zakonodaje, ki ga je pripravilo združenje strokovnih institucij (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, področne fakultete in strokovna javnost) z namenom, da je podlaga za uveljavitev usmeritev EU v zakonodaji. Publikacija Kultura prostora in graditve zdaj! (117 strani), ki se je pripravljala nekaj let, je izšla januarja letos. Vsebuje izhodišča, oceno stanja, cilje in sistemske rešitve za trajnejšo graditev in vzdržno ravnanje s prostorom.
S tem člankom hočem predstaviti izhodišča za zakonodajne rešitve in opozoriti na potrebo po dopolnitvi zakona, ki obravnava naloge arhitektov.
Temeljna izhodišča
Podoba slovenskega prostora, njena arhitektura in krajina so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenila – pogosteje na slabše. Značilna je nesmotrna razpršena poselitev, stihijska graditev in oblikovanje, neusklajene barve in materiali, nespoštovanje kulturne dediščine in splošna prevlada zasebnih interesov nad javnim interesom za kakovost skupnega bivalnega okolja. Potreben je splošni družbeni dogovor o večji kulturi prostora in graditve.
Vzroki za kritične razmere v prostoru so podcenjena pomembnost urejanja prostora in kulture, dolgi postopki za pridobitev dovoljenj za graditev, večne obljube o skrajšanju postopkov ali skrajšanje postopkov na način, ki še pospešuje stihijski razvoj. Arhitekturna in urbanistična dejavnost, ki imata po naravi dela posebno vlogo pri zaščiti javnega interesa, sta zaradi podcenjenosti zelo korupcijsko izpostavljena.
Cilji, usmeritve in predlogi
Sprejeti je treba posodobljeno prostorsko, arhitekturno in krajinsko politiko države.
Svet EU je leta 2001 sprejel resolucijo o arhitekturni kakovosti v urbanem in ruralnem okolju in leta 2008 Zaključke Sveta o arhitekturi v okviru Trajnostnega razvoja. V državah EU je uveljavljena ureditev arhitekturne dejavnosti, ki velja za eno temeljnih opredelitev javnega interesa v družbi. Resolucija EU ugotavlja, da je arhitektura temeljna značilnost zgodovine, kulture in sistema življenja vsake dežele. Arhitektura je sredstvo umetniškega izraza v vsakodnevnem življenju in pomeni dediščino za prihodnost.
Sprejeti je torej treba Arhitekturno politiko, med njenimi cilji pa bi moralo biti povečanje odgovornosti za kakovost grajenega in naravnega okolja, varovanje kulturne in naravne dediščine, kakovostno načrtovanje, uvedba obveznih arhitekturnih in urbanističnih natečajev za vse pomembne investicije.
Določila Arhitekturne politike je mogoče operacionalizirati v zakonu o arhitekturi. Izhodišče zakona je arhitektura kot izraz kulture. Ustvarjalnost v arhitekturi, kakovost arhitekturnih rešitev objektov in ureditev, njihova skladna vključitev v okolje, spoštovanje naravnega in grajenega okolja ter kulturne in naravne dediščine so ključni del dolgoročnega javnega interesa. Pooblaščeni organi pri izdaji dovoljenj za gradnjo objektov in njihovo umeščanje v prostor so odgovorni za spoštovanje tega interesa. Predmet tega interesa je torej arhitekturno-urbanistična rešitev, ki obsega celotno zunanjo podobo objekta in okolice, vključno z izborom osnovnih materialov zunanjega ovoja in njihovih barv, ter tudi obveznosti lastnikov in upravnikov objektov pri vzdrževanju in naknadnih posegih na objektih, da bi preprečil nadaljnji stihijski razvoj podobe naselij.
Sprejeti je treba tudi Krajinsko politiko. Evropska konvencija o krajini zavezuje Slovenijo, da bo pripravljala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin.
Učinkoviti postopki v prostorskem načrtovanju in pri graditvi naj obsegajo: ustanovitev medresorske koordinacijske službe za prostor in graditev pri Vladi RS, izdelavo celovite analize stanja prostora in graditve, ureditev zakonodajnega okvira, združevanje na regionalni ravni in povezovanje občinskih strokovnih služb. Prenova sistema prostorskega načrtovanja naj se izvede v enem krovnem zakonu. Regionalni in lokalni upravni organi ter strokovne službe morajo dobiti pri odločanju večje pristojnosti.
Nujna je prenova sistema načrtovanja, gradnje in prenove objektov. Pridobitev gradbenega dovoljenja naj se zahteva v čim zgodnejši fazi projektiranja, uporabno dovoljenje naj se uvede za vse vrste objektov.
Uveljavi naj se nov sistem javnega naročanja storitev prostorskega načrtovanja ter arhitekturnih in inženirskih storitev. Odpraviti je treba merilo najnižje cene kot edinega merila za izbor izvajalcev pri javnem naročanju storitev, ki je v praksi povzročilo nepopravljivo škodo. Ponovno naj se uveljavijo javni natečaji. Natečaji so bistveni za kakovost arhitekturnih rešitev.
Sprejeti je treba zakon, ki bo urejal pogoje ter način izvajanja arhitekture in inženirske dejavnosti. Ti poklici, ki spadajo v skupino svobodnih poklicev, delujejo sočasno v interesu naročnikov in v javnem interesu, zato je treba upoštevati predpise EU in prakso na tem področju.
Odgovornost in pooblastila arhitekta je treba razširiti na celoten proces projektiranja, gradnje, predaje objekta in tudi vzdrževanja. Direktiva evropskega parlamenta in Sveta 2005/36 ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij namenja poklicu arhitekt poseben položaj poklica v javnem interesu z natanko določenimi programi in pogoji za opravljanje dejavnosti.
To je le nekaj usmeritev in predlogov iz dokumenta Kultura prostora in graditve zdaj! Dokument vsebuje še priporočila o: preprečevanja dela na črno in nelojalne konkurence; trajnostnega pristopa v načrtovanju in graditvi objektov; varstva in prenove kakovostne sodobne arhitekture, krajinske arhitekture in kakovostnih inženirskih gradenj, ki še nimajo statusa kulturne dediščine. Pa še: ureditev kreativnega varovanja stavbne dediščine, aktivno zemljiško, komunalno in stavbno politiko, evidence stavbnih zemljišč, ozaveščanje javnosti, prenovo študijskih programov in raziskovalno dejavnost itd.
Toliko o izhodiščnem dokumentu.
Pomanjkljivost zakona
Vsekakor gre za veliko priložnost, da država s to zakonodajo stori pomemben korak v približevanju razvitejšim državam – hkrati pa zagotovi tudi kakovostnejšo podobo Slovenije.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Dr. Viktor Pust
arhitekt, dolgoletni predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
