Več brucev z imenom Luka kot študentk
Med glavnimi razlogi, zakaj se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, je pomanjkanje zgledov.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Včasih je veljalo, da ženske druga drugo oviramo. Moje izkušnje od nekdaj kažejo drugače. Ob prevzemu vodenja Siemensa Hrvaška sem vstopila v novo poslovne okolje. Pri tem so mi zelo pomagale prav ženske. Direktorice, inženirke, izjemne ženske, ki na Hrvaškem vodijo podjetja, kot so Bosch, SAP, Nokia, Microsoft in Ericsson. Dame, ki dokazujejo, da imamo v novi tehnologiji zelo močno vlogo.
Zato sem nemočno obnemela, ko sem na spoznavnem srečanju letošnje druge generacije nominirank za slovensko inženirko leta med številnimi zgodbami deklet, zgodbami peščice bork za svoje sanje in interese, ki so si jih morale v areni moških trdo izbojevati, slišala tudi zgodbo mlade Katje, ki se v to areno šele podaja. Leto 2020 se v srednješolskih klopeh še vedno spopada z dilemami in strahovi, za katere smo si včasih morda iluzorno zamišljali, da sploh ne obstajajo.
Katja je dijakinja na eni od savinjskih gimnazij, ki je v zadnjem letu veliko premišljevala, kaj in kako po zaključeni gimnaziji. Preigravala in raziskovala je različne karierne možnosti, pri tem pa so se na seznamu nizali predvsem dvomi. »Sprašujem se, kako je v menedžmentu? Sama se želim podati v to smer. A me skrbi, da so ti poklici pri nas že zelo 'zasedeni' in ne bom dobila službe. In tudi da me bodo kot žensko zelo podcenjevali,« je bilo njeno prvo vprašanje o izbiri študija. Potem še naslednje:
»Sem tudi zelo tehniški tip človeka. Delo, ki ga opravlja inženir strojništva, bi mi tudi zelo ustrezalo in me veselilo. A se tu spet pojavi težava, da ženske v tej smeri podcenjujejo, predvsem moški z mislimi: 'Ah, kaj bo mene ena ženska učila …'.« Vse to očitno drži. Razen da ne bi smelo. V Združenju Manager se v Sekciji managerk veliko ukvarjamo prav s temi temami. In opažamo, da bolj kot se pomikamo proti vrhu piramide vodenja, manjši je delež žensk. Čeprav je odstotek žensk s terciarno izobrazbo v Sloveniji precej višji od odstotka moških. Čeprav ta znaša 58 odstotkov, nas je na vodilnih mestih le še okoli 20 odstotkov, na najvišjih pa pet odstotkov.
Hkrati je v Evropi na študijih STEM (ang. Science, technology, engineering and mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji od treh študentov ena. »V našem letniku je več fantov z imenom Luka kot študentk,« je komentar študenta enega od prvih letnikov fakultete za strojništvo v Ljubljani. Z dvema milijonoma prebivalcev je bazen talentov omejen. Pred nami je torej naloga, kako ga kar najbolj izkoristiti. In kako popraviti medijsko podobo pojavljanja moških in ženskih različic poklicev. Po raziskavi družbe Kliping se je namreč beseda inženir leta 2018 pojavila v več kot 10.300 medijskih objavah, beseda inženirka pa v le 530 medijskih objavah.
Med najpomembnejšimi vzroki, zakaj se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, je prav pomanjkanje zgledov in to, da jim na splošno ne znamo pojasniti pomembnosti vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe, v raziskavi ugotavlja kanadska profesorica strojništva in vodja ontarijske mreže Women in Engineering Mary Wells.
»Odločitev za študij tehnike in inženirski poklic je za dekleta korak v neznano. Zato smo tu, da jim to neznanko razkrijemo in olajšamo odločitev,« je lani ob prejetju priznanja Inženirka leta dejala prva slovenska dobitnica tega priznanja Dora Domajnko. Želi si, da bi bilo za dekleta vedno na voljo dovolj informacij, kakšne prednosti in naloge prinašajo inženirske šole in poklici, da bi se tako lahko samostojno in samozavestno odločale, ali jim to ustreza ali ne. Letos bo to poslanstvo naprej živela druga generacija slovenskih inženirk na čelu s 'prvo med enakimi', ki jih bo zastopala kot Inženirka leta 2019.
A če želimo pomagati vsem mladim Katjam, ki so postavljene pred takšne dileme, moramo svoje opraviti tudi učitelji in profesorice v šolah, očetje in matere doma ter družba v okolju. Potrebujemo namreč vse poklice, tudi družboslovne, v pravih razmerjih. Dokler pa je pomanjkanje žensk v inženirskih poklicih skupno vsem razvitim državam sveta, mora enako veljati tudi za prizadevanja, da to sliko spremenimo.
-----------------------------------------------------------------
Medeja Lončar je direktorica Siemensa Slovenija, predsednica uprave Siemensa Hrvaška, pobudnica izbora Inženirka leta
Zato sem nemočno obnemela, ko sem na spoznavnem srečanju letošnje druge generacije nominirank za slovensko inženirko leta med številnimi zgodbami deklet, zgodbami peščice bork za svoje sanje in interese, ki so si jih morale v areni moških trdo izbojevati, slišala tudi zgodbo mlade Katje, ki se v to areno šele podaja. Leto 2020 se v srednješolskih klopeh še vedno spopada z dilemami in strahovi, za katere smo si včasih morda iluzorno zamišljali, da sploh ne obstajajo.
»Kaj bo mene ena ženska učila?«
Katja je dijakinja na eni od savinjskih gimnazij, ki je v zadnjem letu veliko premišljevala, kaj in kako po zaključeni gimnaziji. Preigravala in raziskovala je različne karierne možnosti, pri tem pa so se na seznamu nizali predvsem dvomi. »Sprašujem se, kako je v menedžmentu? Sama se želim podati v to smer. A me skrbi, da so ti poklici pri nas že zelo 'zasedeni' in ne bom dobila službe. In tudi da me bodo kot žensko zelo podcenjevali,« je bilo njeno prvo vprašanje o izbiri študija. Potem še naslednje:
»Sem tudi zelo tehniški tip človeka. Delo, ki ga opravlja inženir strojništva, bi mi tudi zelo ustrezalo in me veselilo. A se tu spet pojavi težava, da ženske v tej smeri podcenjujejo, predvsem moški z mislimi: 'Ah, kaj bo mene ena ženska učila …'.« Vse to očitno drži. Razen da ne bi smelo. V Združenju Manager se v Sekciji managerk veliko ukvarjamo prav s temi temami. In opažamo, da bolj kot se pomikamo proti vrhu piramide vodenja, manjši je delež žensk. Čeprav je odstotek žensk s terciarno izobrazbo v Sloveniji precej višji od odstotka moških. Čeprav ta znaša 58 odstotkov, nas je na vodilnih mestih le še okoli 20 odstotkov, na najvišjih pa pet odstotkov.
Prave informacije za samozavestno odločanje
Hkrati je v Evropi na študijih STEM (ang. Science, technology, engineering and mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji od treh študentov ena. »V našem letniku je več fantov z imenom Luka kot študentk,« je komentar študenta enega od prvih letnikov fakultete za strojništvo v Ljubljani. Z dvema milijonoma prebivalcev je bazen talentov omejen. Pred nami je torej naloga, kako ga kar najbolj izkoristiti. In kako popraviti medijsko podobo pojavljanja moških in ženskih različic poklicev. Po raziskavi družbe Kliping se je namreč beseda inženir leta 2018 pojavila v več kot 10.300 medijskih objavah, beseda inženirka pa v le 530 medijskih objavah.
Med najpomembnejšimi vzroki, zakaj se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, je prav pomanjkanje zgledov in to, da jim na splošno ne znamo pojasniti pomembnosti vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe, v raziskavi ugotavlja kanadska profesorica strojništva in vodja ontarijske mreže Women in Engineering Mary Wells.
»Odločitev za študij tehnike in inženirski poklic je za dekleta korak v neznano. Zato smo tu, da jim to neznanko razkrijemo in olajšamo odločitev,« je lani ob prejetju priznanja Inženirka leta dejala prva slovenska dobitnica tega priznanja Dora Domajnko. Želi si, da bi bilo za dekleta vedno na voljo dovolj informacij, kakšne prednosti in naloge prinašajo inženirske šole in poklici, da bi se tako lahko samostojno in samozavestno odločale, ali jim to ustreza ali ne. Letos bo to poslanstvo naprej živela druga generacija slovenskih inženirk na čelu s 'prvo med enakimi', ki jih bo zastopala kot Inženirka leta 2019.
A če želimo pomagati vsem mladim Katjam, ki so postavljene pred takšne dileme, moramo svoje opraviti tudi učitelji in profesorice v šolah, očetje in matere doma ter družba v okolju. Potrebujemo namreč vse poklice, tudi družboslovne, v pravih razmerjih. Dokler pa je pomanjkanje žensk v inženirskih poklicih skupno vsem razvitim državam sveta, mora enako veljati tudi za prizadevanja, da to sliko spremenimo.
-----------------------------------------------------------------
Medeja Lončar je direktorica Siemensa Slovenija, predsednica uprave Siemensa Hrvaška, pobudnica izbora Inženirka leta
