Zakaj Orban in Madžarska nista eno in isto

Če Viktor Orbán in njegova stranka Fidesz 12. aprila izgubita parlamentarne volitve na Madžarskem, bo to predvsem posledica klavrnega izkupička njihove gospodarske politike ter vsesplošnega prevzema države in korupcije, ki so zaznamovali njihovo 16-letno vladavino.

Vendar Orbánov projekt nikoli ni bil le vprašanje ekonomije. Njegova politična vizija vključuje poveličevanje iliberalizma, nacionalizma in nativizma. Vključuje tudi posebno pot v zunanji politiki, ki jo zaznamujejo povezave s podobno mislečimi silami ob hkratnem povečevanju konflikta z Brusljem. Le pet dni pred glasovanjem je Orbán v Budimpešti gostil ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je zanesljiv zaveznik pri nasprotovanju EU.

Vendar nove ankete javnega mnenja razkrivajo drugačno Madžarsko od tiste, ki jo prodaja Orbán. Podatki s konca marca in začetka aprila kažejo, da večina Madžarov niti ne deli premierovega dojemanja EU kot sovražnika, niti se dosledno ne strinjajo z njegovimi drugimi preferencami in pritožbami. Če bo opozicijskemu voditelju Petru Magyarju in njegovi stranki Tisza uspelo odstaviti Orbána, bo podedoval mandat za zunanjepolitično preusmeritev proti Evropi.

Orbán je kot predsednik vlade več let slikal EU kot sovražnika madžarskega ljudstva. Zdi se, da to ni delovalo. Na začetku leta 2026 je EU zaupalo tri četrtine Madžarov.

Viktatorjeva nejasna usoda skrbi njegove ideološke brate

To zaupanje presega madžarski politični razkol, saj 95 odstotkov volivcev stranke Tisza in dve tretjini podpornikov Fidesza izraža najmanj določeno zaupanje v EU. Povedno je tudi, da Madžari EU zaupajo bolj kot kateremukoli madžarskemu političnemu voditelju, domačim medijem ali sodstvu.

Podoben vzorec se pojavi pri vprašanju o prihodnjem odnosu vlade z EU, čeprav z očitnejšimi strankarskimi razlikami.

Skupaj 77 odstotkov Madžarov podpira članstvo v EU, večina (43 odstotkov) meni, da bi morala imeti naslednja vlada zelo drugačen pristop glede svojega položaja v bloku, le 19 odstotkov pa bi jih podprlo Orbánovo trenutno pot. Močna je tudi podpora vstopu države v evroobmočje, ki znaša 66 odstotkov.

Volivci Fidesza so precej enotni pri želji po ohranitvi sedanjega pristopa do vojne v Ukrajini in odnosov z ZDA, vendar so glede Evrope razdeljeni. Enako verjetno je, da si bodo želeli drugačen pristop do EU kot to, da bi ohranili sedanjega, podobno pa so razdeljeni tudi pri uvedbi evra.

Reportaža iz Budimpešte: Mladi so siti Orbána, zadišalo je po pomladi

Glede Ukrajine so razkoli za Orbánove nasprotnike bolj problematični. Večina volivcev stranke Tisza pravi, da bi morala naslednja madžarska vlada zavzeti zelo drugačen pristop do vojne in dovoliti tranzit vojaške pomoči skozi Madžarsko, večina volivcev Fidesza pa ima nasprotno mnenje.

Ko gre za podrobnosti, so volivci stranke Tisza razdeljeni. To velja za finančno podporo Kijevu, dovoljenje Ukrajini za vstop v EU in dojemanje predsednika Volodimirja Zelenskega.

Zato je Orbán svoj stari trdi evroskepticizem lahko zamenjal z novim »antiukrajinizmom«. Ta je postal orodje za zbiranje lastnega volilnega telesa ter tudi za delitev in demobilizacijo opozicijskih volivcev.

Širše zunanjepolitične preference kažejo še bolj razdrobljeno sliko. Večina (77 odstotkov) volivcev stranke Tisza podpira tesnejše povezovanje z evropskimi partnerji v naslednjem mandatu, fronta Fidesza pa je razdeljena.

Pawel Zerka. FOTO: ECFR

Petindvajset odstotkov jih podpira uravnoteženje med Zahodom, Rusijo in Kitajsko, 24 odstotkov pa se jih odloča za tesnejše povezovanje z ZDA Donalda Trumpa, le 16 odstotkov pa jih pravi, da je evropska možnost najboljša. V Evropi Magyarjevi podporniki dajejo prednost tesnejšim odnosom z Nemčijo, Avstrijo in Poljsko. Pričakovano so tisti, ki podpirajo Orbána, večinoma izbrali Slovaško pod vodstvom Roberta Fica.

Pri dojemanju Rusije se stališča radikalno razlikujejo. Le šest odstotkov volivcev Fidesza jo dojema kot nasprotnico svoje države, med volivci stranke Tisza pa je to prevladujoče mnenje (40 odstotkov). Obe skupini volivcev ZDA vidita pozitivno, vendar sta močno razdeljeni glede Trumpa.

74 odstotkov volivcev Fidesza pravi, da je dober voditelj za ZDA, 80 odstotkov pri stranki Tisza pa jih pravi, da je slab. Volivci stranke Tisza prav tako izpodbijajo prokitajsko usmeritev Fidesza. Čeprav tesna večina (55 odstotkov) sprejema Kitajsko kot nujno partnerico, bi še večji delež (67 odstotkov) podprl politiko omejevanja kitajskih naložb na Madžarskem, v primerjavi s 35 odstotki volivcev Fidesza, kar je še vedno opazna manjšina.

Volivci stranke Tisza bi od Magyarja torej pričakovali preusmeritev madžarske zunanje politike proti Evropi, čeprav jih le deset odstotkov pravi, da so odnosi z EU najpomembnejše vprašanje, s katerim se država spopada. Veliko več, natančneje 31 odstotkov, jih izpostavlja korupcijo in upravljanje države.

Piotr Buras. FOTO: Osebni Arhiv

Kljub dolgoletni protievropski kampanji Orbánove vlade podatki kažejo, da bi ponovno povezovanje z Evropo uživalo podporo tudi pri presenetljivo velikem številu volivcev Fidesza.

Takšno poenotenje v zvezi z Evropo bi novi vladi v Budimpešti lahko pomagalo premagati vrzel med dvema nasprotnima taboroma. Vendar če bi Magyar zmagal, bi bilo modro, da evropski partnerji ne pričakujejo popolnega zunanjepolitičnega obrata.

Stare navade se morda težko spremenijo glede vpletenosti Madžarske pri financiranju Kijeva ali njene podpore članstvu Ukrajine v EU, glede na njihovo potencialno razdiralnost med volivci stranke Tisza in splošno negativno mnenje med Madžari.

Po morebitni spremembi oblasti v Budimpešti bi Madžarska po 16 letih neuspešne orbanomike, korupcije in prevzema države najprej morala urediti lastno hišo. Namesto pritiska za nemoteno vrnitev v »normalno Madžarsko« bi morali evropski voditelji in snovalci politik z novo vlado sodelovati pri določanju tega, kaj bi nova normalnost sploh morala pomeniti in kje so njene meje.

Že to bi odprlo ogromne priložnosti, ki se zdijo nedosegljive, dokler ima glavno besedo Orbán.

***

Piotr Buras in Pawel Zerka, evropski svet za zunanje odnose.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.