Tiskane izdaje
Zgodovina nas uči, da se je oblast vedno bala uporabe novih, neznanih, predvsem psihoaktivnih rastlin med prebivalstvom. Različne rastline in snovi so bile v zgodovini prepoznane kot bolj škodljive, zato tudi prepovedane, vendar ponovno dovoljene, ko so postale družbeno bolj sprejete in manj škodljive.
Turške in ruske oblasti so na začetku 17. stoletja najprej celo s smrtjo kaznovale uporabo tobaka. Francoski parlament je v sredini 18. stoletja prepovedal gojenje krompirja. ZDA, Finska, Islandija in večina držav, ki so poskušale s prohibicijo preprečiti alkoholizem, so od tega kmalu odstopile. Danes v državah, kot so Indonezija, Filipini, Malezija in Združeni arabski emirati, zelo strogo kaznujejo posedovanje že najmanjših količin konoplje (Cannabis sativa L.). Za posedovanje večjih količin se izvaja smrtna kazen. Tudi slovenski Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami razvršča konopljo med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini«.
Vendar takšno razvrščanje, ki izhaja iz mednarodnih konvencij na področju drog, ne temelji na znanstvenih dognanjih, ampak na strahu pred halucinogeno naravo nekaterih sort konoplje, ki so ga po svetu razširili politiki in mediji.
Kdo služi s prohibicijo
Zato je bila ta zdravilna rastlina v prejšnjem stoletju prepoznana kot nevarna droga, ki potrebuje nadzor. Globalno so jo bolj ali manj povsod prepovedali z enotno konvencijo o mamilih leta 1961. Večina informacij o nevarnostih in koristih konoplje se tako nahaja v sivi coni, kjer je večino podatkov, ki bi jih potrebovali za racionalno odločanje, težko preveriti. Prohibicija konoplje in drugih drog je ustvarila trg, ki ga poganjajo izključno ekonomski in politični razlogi in ki privlači ljudi, ki imajo radi denar, moč in nadzor nad drugimi ljudmi. Skoraj nihče od njih pa ne upošteva interesa in pravic uporabnikov konoplje, niti potreb bolnikov po zdravljenju s konopljo. Prohibicija zato služi predvsem organiziranemu kriminalu za kovanje dobičkov in politikom, ki s prepovedjo upravičujejo nadzor in poseganje v individualne pravice. Koristi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami posledično občutita predvsem birokracija in mafija. Neželene učinke občutimo vsi, tudi zaradi dragega represivnega aparata, nepobranih davkov črnega trga in pomanjkljive informiranosti o koristih in tveganjih rabe konoplje. To pojasnjuje (pre)počasno državno urejanje dostopa do zdravil iz konoplje.
Manj nevarna droga
Konoplja je po vseh običajnih merilih objektivnosti manj nevarna droga, katere nevarnosti so bile v preteklosti precenjene. Znanstveniki so izračunali, da je tveganje za smrtni izid pri akutni izpostavljenosti konoplji več kot 100-krat manjše kot pri alkoholu in 10-krat manjše kot pri tobaku. Uporaba konoplje ni popolnoma nenevarna, vendar je malo verjetno, da bi povzročila večjo škodo odraslemu posamezniku in družbi. Zagovorniki prohibicije pogosto pretiravajo glede njene škodljivosti. Pridobljene informacije o »rekreacijskih« uporabnikih, ki pogosto jemljejo prevelike odmerke, se posplošuje na bolnike, ki naj bi konopljo jemali v skladu z zdravniškimi in farmacevtskimi navodili, in obratno.
Vplivna državna uradnica je ob uspehih nevrologov na ljubljanski Pediatrični kliniki pri zdravljenju otroške epilepsije z zdravili iz konoplje izrazila zaskrbljenost, da bodo uspehi izzveneli kot promocija konoplje. Širjenje strahu, zaradi neločevanja vplivov same konoplje na zdravje ter neželenih vplivov politike, je prav tako škodljivo.
Zato so med različnimi državami velike razlike v tem, kako stroge so pri uveljavljanju prohibicije, državnega paternalizma in kaznovanja. Težava ni pomanjkanje informacij, temveč širjenje pristranskih in zavajajočih informacij, ki se lahko odražajo v ostrini kazni za posedovanje konoplje. Pogosto je zagovarjanje zdravilnosti konoplje dojeto kot promocija drogiranja. Vendar niti dolgoletne posledice permisivnosti nizozemske politike do konoplje ali aktualne legalizacije v nekaterih ameriških državah niso bile strahovite in se niso pokazale v neobvladljivi stopnji rabe drog med mladimi. Raziskovalci govorijo o konfliktu med znanstvenimi izsledki in politično ideologijo.
Razvrščanje konoplje pa povsod postaja žarišče napetosti znotraj sistemov nadzora nad prepovedanimi drogami. Nekompetentnost nekaterih odločevalcev na ministrstvu za zdravje ter strah pred zlorabo »rekreacijske« konoplje sta glavna vzroka, zakaj ta potentna zdravilna rastlina še vedno ni dostopna vsem bolnikom, ki bi jo potrebovali.
Dostopnost zdravil
Nasprotniki predlogov, da bi bila konoplja dovoljena kot zdravilo, trdijo, da so na trgu dosegljiva varnejša in bolj učinkovita zdravila vključno s sintetičnim delta-9-THC. Obratno pa bolniki opozarjajo na stranske učinke sintetičnih kanabinoidnih zdravil in dajejo prednost rastlini. Pozabljamo tudi, da si nekateri ljudje s konopljo pomagajo, medtem ko čakajo na vse težje dosegljive zdravstvene storitve.
Malokje najdemo tolikšne razlike pri ocenjevanju nevarnosti in uporabnosti kake snovi, kot to velja za konopljo. Zaradi zapletenih povezav z družbenimi vrednotami in politiko je njeno vrednotenje obremenjeno s predsodki. Njihov vpliv se pokaže že pri zbiranju dejstev, ne le pri končni razlagi zbranih ugotovitev. Ne glede na to je konoplja že tisočletja ena od priznanih zdravilnih rastlin. Veliko ljudi navaja, da jim občasna uporaba konoplje pomaga vzdrževati zdravje in počutje, zmanjševati stres, bolje spati in izboljševati apetit. Konoplja deluje na endokanabinoidni sistem, ki je vpleten v številne fiziološke in patofiziološke procese, posebno glede bolečine, slabosti, vnetnih procesov, motorike, endokrinega sistema, hranjenja, bruhanja, temperature, srčnega utripa, očesnega tlaka, imunskega sistema, budnosti in spanja, kognicije, spomina, stresa, čustev. Zato je konoplja lahko učinkovita pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov različnih bolezni. Prinese tudi užitek, sprostitev, poživitev ter opoj, omamo ali celo mistično doživljanje. Vendar se prav prepričanje, da je užitek potencialno nevarna zadeva, ki ga je treba omejevati, kaže v ambivalenci in zadržanosti oblasti in dela stroke glede dostopnosti zdravil iz konoplje.
Koliko, kdaj in kdo
Raziskave potrjujejo, da ima konoplja pozitivne učinke pri slabosti in bruhanju po kemoterapiji, pri nespečnosti, lajšanju nekaterih bolečin, zmanjševanju prevelikega očesnega pritiska, blaženju mišičnih krčev in krčevitosti. Pomaga tudi pri malignih tumorjih, parkinsonovi in chronovi bolezni ter težkih kožnih boleznih. V te in druge namene jo uporablja vse več ljudi, čeprav je prepovedana.
Vendar je globalna prohibicija v zadnjih 80 letih tudi zrahljala tradicionalne trdne okvire uporabe, tako da ni več jasno, koliko kakšne konoplje se sme zaužiti ter komu in kdaj je to dovoljeno. Zato je uporaba konoplje pogosto čezmerna in so pričakovanja zdravilnih učinkov pri nekaterih bolnikih nerealno velika. Stroka je dolžna bolnike in druge uporabnike konoplje na to opozarjati, spoštovati njihove pravice in jim nuditi ustrezne storitve. Priporočeno je, da se ji izogibajo mladi do 25. leta starosti ter ljudje s srčno-žilnimi in psihičnimi motnjami, nosečnice in aktivni udeleženci v prometu.
Zagovorništvo bolnikov, ki potrebujejo zdravila iz konoplje, narekuje zdravnikom, farmacevtom, državnim uradnikom, pravnikom, kriminalistom in drugim strokovnjakom, da se ustrezno izobrazijo ter zavzamejo za spremembe v razvrščanju in regulaciji konoplje. To bo omogočilo raziskovanje, razvoj in dostopnost zdravil ter ustrezno informiranje bolnikov. Pri tem zagovorništvo ne sme postati nadomestek za znanstveno utemeljeno odločanje.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Dušan Nolimal
zdravnik, raziskovalec, specialist socialne medicine
