Zloraba zdravstvenega sistema in ovadba

Da bi bolje razumeli zgodbo, bom navedel nekaj dejstev, ki jih uredniki praviloma ne želijo objaviti. Bom vseeno tvegal. Glede na število zdravnikov na 1000 prebivalcev smo na 29. mestu od 30 držav OECD (vir OECD). Nekoliko boljše se odrežemo glede javnih in zasebnih sredstev, ki jih države namenijo za zdravstveni sistem, kjer dosegamo 24. mesto od 30 držav OECD (vir OECD za leto 2013). Po drugi strani pa smo glede na umrljivost novorojencev na prvem mestu od 30 držav OECD (vir OECD), torej najboljši.

Rezultati, boljši od nagrajenih v VB

(Ne)umrljivost novorojenčkov je med zdravstvenimi kazalci najpomembnejši kazalnik o kakovosti posameznih zdravstvenih sistemov. Navedeni podatki govorijo, da imamo glede na število zdravnikov in sredstev, ki jih vlagamo, dober zdravstveni sistem. No, javnost je novinarjem in politikom v preteklih letih uspelo prepričati, da imamo v Sloveniji katastrofalni zdravstveni sistem, in to predvsem zaradi zdravnikov, ki smo postali glavni »krivci« za vse težave, ki jih kljub vsemu ima z vseh strani podhranjen zdravstveni sistem. Še huje pa je, da je »ščuvanje bolnikov proti zdravnikom«, kot je pred kratkim zapisala novinarka Dela Milena Zupanič, seveda do temeljev zamajalo odnos med bolnikom in zdravnikom in povzročilo nezaupanje do zdravstvenega sistema v celoti, kar bo v naslednjih letih zahtevalo znatna dodatna sredstva, ker bodo bolniki želeli dodatne in dodatne nepotrebne preglede, slikanja in laboratorijske preiskave.

Že pred leti smo na kliničnem oddelku (KO) za revmatologijo UKC Ljubljana odločili, da bomo izboljšali dostopnost bolnikov z revmatičnimi težavami do revmatologa, ker vemo, da je pri nekaterih boleznih potrebno hitro ukrepanje. Zato smo brez dodatnih sredstev in torej brez dodatnih zaposlitev odprli Urgentno revmatološko ambulanto (URA), ki deluje le med tednom v dopoldanskem času.

V bistvu je pravo urgentno stanje v revmatologiji samo gigantocelični arteritis, bolezen, ki lahko nezdravljena vodi v trajno oslepitev. Pred kratkim smo v ugledni ameriški reviji Medicine Baltimore objavili naše podatke glede časa od začetka težav do pregleda pri revmatologu in ugotovili, da je mediani čas 30 dni. Ta podatek je eden najboljših kadarkoli objavljenih podatkov v strokovni medicinski literaturi. Število oslepitev za omenjeno skupino bolnikov je znašala 5,9 odstotka. V Veliki Britaniji (Southend University Hospital) je odstotek oslepitev v letih 2009–2011 znašal 37 odstotkov, in ko so ga s posebno akcijo ozaveščanja in boljše dostopnosti znižali na 9 odstotkov, so prejeli državno nagrado (outstanding best practice award 2016). Pri nas tovrstnih priznanj za dobre rezultate dela zdravnikov ni.

Za bolnika in zdravnika varno

V Urgentno revmatološko ambulanto napotijo družinski zdravniki tudi bolnike, pri katerih ne gre za urgentno stanje, a bi predolgo čakanje na pregled poslabšalo dolgoročno prognozo bolnikov. Več let že zbiramo in objavljamo podatke o času, ki ga potrebuje bolnik z revmatoidnim artritisom (RA), ki je najpogostejša vnetna revmatična bolezen, od začetka težav do prvega pregleda pri revmatologu. In spet se je izkazalo, da smo na kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana med nekaj vrhunskimi centri na svetu, kjer mediani čas pregleda za nove bolnike z revmatoidnim artritisom znaša 13 tednov. Zanimivo je, da je mediani čas bolnika z revmatoidnim artritisom od izdaje napotnice do pregleda na kliničnem oddelku za revmatologijo UKC Ljubljana samo en (!) dan.

V zadnjih desetih letih smo organizacijo dela na kliničnem oddelku za revmatologijo ves čas optimizirali. Tako smo lahko število vseh ambulantnih pregledov z 12.874 (leta 2006) povečali na 15.028 (leta 2016), to je za 17 odstotkov, število urgentnih ambulantnih pregledov od 1404 (leta 2006) dvignili na 2498 (leta 2016), to je za 78 odstotkov, in število intravenskih aplikacij zdravil od 468 (leta 2006) povečali na 2369 (leta 2016), to je za 406 odstotkov. Pri tem smo imeli ves čas enako število revmatologov (vir Hipokrat).

V Urgentni revmatološki ambulanti stalno prilagajamo delo in tudi obseg dela. Sprva smo v URA pregledali 9 bolnikov na dan, ostale pa naslednji dan, kasneje smo obseg dela dvignili na 10 bolnikov in v zadnjem letu na 12 bolnikov. Če ne gre za urgentno stanje, nadštevilčne bolnike pregledamo naslednji dan. S tem načinom obvladujemo obseg dela, ki je za bolnika in zdravnika varen, in se ne prepuščamo kaosu in slabši kakovosti pregledovanja bolnikov, kar bi se zgodilo ob na primer 23 bolnikih, napotenih v enem dnevu in nobenem napotenem bolniku naslednji dan.

In zdaj k zlorabi. V petek, v začetku januarja 2017, je bila v URA napotena bolnica, stara od 30 do 40 let. Prišla je kot 14. bolnica ta dan v URA. Revmatologinja je po pregledu napotnice in po pogovoru z bolnico ugotovila, da ne gre za urgentno stanje v revmatologiji. Bolnici je predlagala pregled pri nas v ponedeljek zjutraj, torej čez dva dni, kar je gospa zavrnila. Vzela je napotnico, poklicala je zdravstveni inšpektorat ministrstva za zdravje in še isti dan odšla na Internistično prvo pomoč (IPP).

To je oddelek v UKC, ki že od začetka leta 2017 prosi, naj bolniki ne hodijo na IPP, če niso res življenjsko ogroženi. Bolnica, ki jo je revmatologinja pregledala, zanesljivo ni bila življenjsko ogrožena. Svoj odhod na urgenco je utemeljevala z dejstvom, da bodo do ponedeljka težave že same izzvenele, in tako ji je uspelo zlorabiti najhuje bolnim namenjeni zdravstveni sistem na IPP. In ker bolnica deluje na način, da se je nekateri zdravniki bojijo in je ne upajo seznaniti z dejstvom, da ne gre za urgentno stanje, so jo z IPP napotili še na Ortopedsko kliniko, kjer je bolnici uspelo že drugič zlorabiti zdravstveni sistem.

Nerazumljivo »Obvestilo in pouk« inšpektorice

In ker enkratni poskus zlorabe (kliničnega oddelka za revmatologijo) in dvakratna zloraba zdravstvenega sistema (IPP, Ortopedska klinika) nista zadostovala, je »bolnica« začutila veliko željo, da zlorabljeni zdravstveni sistem še ovadi. Inšpektorica zdravstvenega inšpektorata na ministrstvu za zdravje je napisala slabo razumljivo »Obvestilo in pouk kršiteljici pravni osebi, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška«, ki smo ga morali pokazati odvetniški hiši, da smo lahko razumeli, kaj je cenjena gospa inšpektorica želela povedati in s pomočjo odvetnikov smo pripravili tudi odgovor. Dejstvo pa je, da smo glede na naslov že kršitelji in da smo zagrešili prekršek, ne da bi inšpektorica nevtralno ugotavljala, ali je bil prekršek storjen ali ne. In kaj hudiča smo naredili narobe? Ja, seveda, nismo se pustili zlorabiti.

Namesto zaključka bom zastavil dve preprosti vprašanji: bo kolegica z unikatnim znanjem med lastnim dopustom na naš klic brezplačno in v dobro bolnikov še vedno prišla opravit preiskavo, ki jo na našem oddelku izvede najbolj zanesljivo? Bomo zdravniki kliničnega oddelka za revmatologijo na prošnjo ministrstva za zdravje ponovno delali po 12 do 14 ur na dan, da bi skrajšali predolge čakalne vrste, ob tem ko nas bo zdravstveni inšpektorat tega istega ministrstva kaznoval za strokovno neoporečno opravljeno delo?

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.