Anatomija političnega vnetja

Ena najpretresljivejših ironij biologije je avtoimunska bolezen. Telesa ne pokonča zunanji vsiljivec, denimo virus ali bakterija, ampak ga na kolena spravi njegov lastni obrambni aparat. Ko se ta mehanizem iztiri, začne v zdravih celicah prepoznavati grožnjo in v imenu samozaščite poškoduje lastno telo. Če pogledamo sodobno družbeno in politično resničnost, se zdi ta biološka metafora neprijetno povedna. Še tako suhoparna strokovna ali tehnična razprava se v hipu lahko vname in spremeni v ideološki spopad na življenje in smrt. Javni prostor vse manj spominja na forum, kjer se soočajo različne ideje, in vse bolj na telo v stanju kroničnega vnetja. Nasprotni politični poli se ne dojemajo več kot nujni, čeprav pogosto naporni deli iste celote, temveč drug v drugem prepoznavajo tujek, ki ga ...