Arhitektura zaupanja in njen razpad

Pred dobrimi desetimi leti sem se na prednovoletni zabavi na enem od ljubljanskih inštitutov zapletel v pogovor s skupino pravnikov in informatikov, ki so razpravljali o teži digitalnih dokazov na sodiščih. Eden od njih je mimogrede pripomnil, da sms-sporočila niso tako zanesljiv dokaz, kot se zdi. Ko sem ga vprašal, kaj ima v mislih, se je nasmehnil in ponudil demonstracijo. Odprl je prenosni računalnik, natipkal nekaj vrstic, in kmalu zatem je moj telefon zavibriral. Na zaslonu se je izpisalo sporočilo, ki naj bi mi ga poslal kolega, ki je v tistem trenutku stal pol metra stran. Sporočilo je bilo videti povsem pristno, čeprav ga njegov domnevni pošiljatelj ni nikoli napisal.       Takšna lažna sporočila so bila mogoča zaradi arhitekture zaupanja v telekomunikacijskem omrežju, ki je bilo ...