Beli golobi statusa quo

Teden, katerega konec držite v rokah, je postregel z marsičim: kandidati za ministre, poslanci, ki ne smejo komentirati košarke, in s še enim manevrom nasprotnikov družinskega zakonika, ki si na vse pretege trudijo preprečiti njegovo uveljavitev. Društvo Družinska pobuda pod vodstvom Tomaža Meršeta je v ponedeljek namreč predstavilo domnevno kompromisni predlog zakonika, ki naj bi otroke ščitil bolj kot sprejeti, referendumsko odločitev čakajoči zakonik. No, v resnici gre za vse kaj drugega.

Spomnimo: sprejeti, a še ne uveljavljeni zakonik je glede na prvotni predlog močno »oskubljen«, za kar je poskrbela takratna Pahorjeva vlada v naivnem upanju, da se bo s tem prikupila nasprotnikom zakonika. Ti, z Alešem Primcem na čelu, niso bili pripravljeni na nikakršen kompromis, ampak je bil (in je še vedno) njihov cilj totalen in dokončen poraz zakonika in njegovih predlagateljev.

A ker so zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da bi večina na referendumu zakonik podprla kljub Primčevi agresivni kampanji (ali pa prav zaradi nje), je v ospredje stopil na prvi pogled bolj zmerni in na dialog bolj pripravljeni Merše. A poteza je zvita, polna pasti in vse prej kot poskus kompromisa »pet pred dvanajsto«. Še več: glede na to, da je bil Primc pripravljen Meršetovi pobudi »dati priložnost« in počakati z vložitvijo podpisov za razpis referenduma, je že od daleč jasno, da je bil tudi ta prizor v kampanji proti zakoniku dobro zrežiran.

Ena od teh pasti je ideja, da bi zakon znova obravnavali. To je nemogoče, saj je parlament besedilo potrdil in Primc ter njegova iniciativa sta o tem besedilu zahtevala referendum. Preden bi torej sploh lahko začeli razmišljati o spremembah zakonika, ki jih predlaga Merše, se morajo izteči postopki v zvezi z obstoječim zakonikom, zato zakonodajnega postopka ni mogoče kar tako vrniti na začetek. Če v Meršetovem društvu tega niso vedeli, jim morda lahko naivnost še odpustimo, če pa so vedeli in kljub vsemu poskusili, pa jim ne moremo odpustili, saj so nas v tem primeru hoteli imeti za norce.

Druga takšna past je bila sama vsebina predloga, ki ga je obelodanil Merše. Ta ni bil nikakršen nov kompromis, ampak zgolj poskus menjave debatnega polja. Primc in člani njegove iniciative so se namreč osredotočili na formulo »oče + mama + otrok = družina« in počasi, a vztrajno izgubljali javnomnenjsko podporo, medtem ko so zagovorniki zakonika očitno dovolj razločno pokazali, da gre pri vsej stvari predvsem za dobro otrok. In tu je nastopilo Meršetovo društvo, ki zdaj problematizira ravno to, kar so zagovorniki zakonika uspešno dokazovali v debati s Primcem.

Dodajmo še, da je bil ta v podporo Meršetu pripravljen vreči stran 42.000 podpisov in tako lastnim podpornikom odreči tisto, za kar so se sami tako glasno zavzemali in kar jim je ne nazadnje dovolilo tudi ustavno sodišče: se pravi pravico do referendumskega odločanja, potem je še enkrat več jasno, da cilj nasprotnikov družinskega zakonika slej ko prej ostaja ohranjanje zakonodajnega statusa quo, ki ga je dejansko stanje v družbi že zdavnaj preseglo.

Primc je v petek podpise za razpis referenduma s pomočjo belih golobov vendarle vložil, a nobeno presenečenje ne bo, če mu bo glavno vlogo med nasprotniki prevzel prav Merše z (na prvi pogled) bolj zmernim sporočilom, a enakim ciljem. Bodimo iskreni: dosedanji razvoj dogodkov nikakor ne nakazuje na to, da bo družinski zakonik na referendumu potrjen. Kljub vsemu pa kaže na to, da ne bo kar tako zavrnjen.