Blog pomagaj: Odcvetele jablane in hruške

Ubogi Rusi, spet so izgubili vse, česar niso imeli. Tako nekako bi lahko povzeli modre misli, s katerimi so nas po nedeljskih volitvah v rusko dumo, na katerih je s še večjo večino kot prej zmagala že do zdaj vladajoča Združena Rusija, spet osrečili kremljelogi. Njihov »argument« je jasen in odločen: karkoli ruske oblasti naredijo, so načrtovale zgolj zato, da bi prebivalce oropale še za tisti ščepec demokracije, ki so jim ga doslej dopuščale.

Tako tisti, ki so pred volilnimi spremembami trdili, da so morali Rusi izbirati poslance zgolj po proporcionalnem sistemu samo zato, ker tako Kremelj neposredno prek strankarskih list »imenuje« svoje predstavnike ljudstva, zdaj z enako gorečnostjo oblasti obtožujejo, da so uvedle večinski korektiv, ker so hotele prek neposrednih lokalnih volitev zagotoviti prevlado svojih kandidatov. Vsekakor, moč Kremlja dosega magične razsežnosti, če verjamemo tem strokovnjakom od daleč. Karkoli vzame ta Vladimir Vladimirovič v roke, vse obrne v svoj prid! Prej so ljudi silili na volišča, da so zmagali, zdaj pa, kakor ugotavlja komentator nemškega državnega spletišča Deutsche Welle, so začele ruske oblasti kot orožje uporabljati apatijo med volivci.

Tokrat je apatija kriva, da − tako kot je v zadnjih trinajstih letih postal že običaj − v dumo ni prišel niti eden od kandidatov tistih strank, ki med kremljelogi veljajo za dejansko opozicijske. Na nizko volilno udeležbo, ki je bila po uradnih podatkih 48-odstotna, valijo krivdo tudi predstavniki teh strank, ki so jim nekoč v Rusiji pravili celo »desne«, a to je bil izraz, ki je bolj opredeljeval njihov odnos do »leve« preteklosti kot njihove programe, zdaj pa uporabljajo tudi opredelitev, karkoli že ta pomeni, »liberalne«.

A ti politiki »iz neposredne proizvodnje« so v nasprotju s svojimi edinimi resnimi podporniki kremljelogi bolj samokritični. Za množično »nepojavitev« svojih privržencev na voliščih ne krivijo zgolj spretnega načrta Kremlja, ki je glasovanje preložil z decembra na september − in tako preprečil »številnim« potencialnim volivcem opozicije prihod na volišča, ker se morajo ti reveži, kakor so tarnali številni zahodni analitiki, ta zgodnji jesenski čas še vedno truditi s počivanjem na dačah.

»Nisem mogla prepričati svojih volivcev, naj pridejo na volišča. Tisti, ki so jih prepričevali, naj nikamor ne hodijo, so bili precej močnejši,« je takoj po prvih napovedih svojih katastrofalnih rezultatov na svojem facebooku zapisala neodvisna kandidatka Marija Baronova, znana aktivistka, ki je kandidirala v enem od moskovskih okrožij.

Še bolj se je s pepelom posul Lev Šlosberg iz stranke Jabolko, ki ji tokrat ni uspelo zbrati niti treh odstotkov glasov in bo izgubila še državno financiranje svojega delovanja. »Rad bi se opravičil. Ni nam uspelo priti do volivcev skozi to železno zaveso. Ni nam jih uspelo vključiti v razpravo. Ne verjamejo več v volitve, zato so ostali doma. To je naša krivda in naša odgovornost,« je Šlosberg povedal v pogovoru za opozicijsko televizijo TV Dež.

Jabolko je v predvolilnem boju spet nastopalo s slogani o spremembah in novih časih, hkrati pa je na njegovem čelu še vedno Grigorij Javlinski, ki je stranko soustanovil leta 1993. »To je hipokrizija. Njihovi privrženci, ki jih sprašujemo v fokusnih skupinah, nam govorijo: znebite se že tega tipa,« je pred dnevi izjavil sociolog Denis Volkov z javnomnenjskega inštituta Levada. Za ruski angleškojezični časnik Moscow Times je izrekel kruto resnico, zakaj opozicija ni prišla v dumo: »Tako rekoč nimajo več volivcev. Opozicija nima kaj ponuditi. Nima sporočila. Nikogar ne more prepričati. V anketah še njihovi privrženci ne vedo, za kaj se zavzemajo.«

V komentarju za moskovski center Carnegie je Volkov opisal, kako so ruske »liberalne« stranke v zadnjih desetletjih izgubile kar dve tretjini svojih volivcev, ki zdaj glasujejo bodisi za vladajočo Združeno Rusijo ali »sistemske« opozicionalce komuniste. »Kdo torej še voli liberalce?« se sprašuje sociolog. In seveda pove tudi odgovor: večina so izobraženi in premožnejši prebivalci Moskve, ki so gospodarsko precej bolj uspešni, bolj zadovoljni s sedanjostjo in bolj zaupajo v prihodnost kakor drugi Rusi. »V povprečju so precej bolj srečni kot povprečni Rus,« še ugotavlja Volkov. Hkrati in v nasprotju s pobožnimi željami zahodnih kritikov pa njegove raziskave kažejo, da tudi tisti, ki še vedno volijo »nesistemsko« opozicijo, podpirajo delovanje predsednika Vladimirja Putina prav toliko kot prebivalstvo v celoti, predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva pa celo bolj kot večina Rusov.