Brod na Muri: Njihova pošta in naš Telekom

Jezni in razočarani so bili prebivalci odmaknjene goričke občine Rogašovci, ko so nedavno izvedeli, da bo Pošta Slovenije njihov poštni urad spremenila v pogodbenega, prostore urada pa prodala ali dala v najem. Starejši se namreč še spomnijo, da so pred več kot tridesetimi leti tisti, ki so v takratni krajevni skupnosti Rogašovci in Pertoča hoteli dobiti telefonski priključek, poleg zasoljenega zneska za sam priključek morali plačati še okrog tisočaka nemških mark za izgradnjo prostorov za telefonsko centralo, kjer sedaj domuje poštni urad. Samo tisti, ki so delali v tujini, so si takrat lahko privoščili takšno razkošje, saj jih je telefonski priključek skupaj s prispevkom za gradnjo prostorov stal 6000 nemških mark oziroma 3000 evrov ali po takratnih cenah slabo polovico volkwagnovega golfa.

Po osamosvojitvi Slovenije je Telekom sicer vračal preplačane prispevke za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje in del tega vložka so tako dobili nazaj tudi posamezniki in nekdanja krajevna skupnost Rogašovci. A kot vsi sovlagatelji v telefonijo s(m)o morali vlagatelji pozabiti na priključnino in prispevek za samoupravno interesno skupnost, torej slabih 1400 nemških mark ali 700 evrov. V Rogašovcih pa so poleg priključnine in prispevka za SIS morali pozabiti še na celoten prispevek za gradnjo prostorov pošte, čeprav je v času gradnje prispevek telefonskih naročnikov skupaj s prispevkom krajevne skupnosti predstavljal slabo tretjino vrednosti novih prostorov.

Prostori rogašovske pošte, ki jih bo sedaj Pošta Slovenije verjetno prodala in denar vtaknila v svoj žep, so torej v ne tako majhnem delu tudi last krajanov, a jim tega nihče noče priznati. Tako, kot je po logiki stvari tudi delček Telekoma, ki ga hoče država sedaj vendarle po vsej sili prodati, še vedno last vseh, ki smo v socialističnih časih vlagali vanj nemajhne vsote, nazaj pa dobili le del svojega vložka.

Tako, kot Pošta Slovenije trmasto vztraja pri izpraznitvi in morebitni prodaji prostorov v Rogašovcih, ki niso povsem njeni, torej tudi slovenska vlada kljub številnim nasprotnikom trmasto vztraja pri prodaji svojega deleža Telekoma, ki prav tako ni povsem njen. In ne samo Telekoma.

Vladi je torej pomembnejša njena in verodstojnost države pred Brusljem kot pred lastnim ljudstvom in zato, da bo izpolnila megleno obljubo Evropi, bo razprodala vse, kar je v Sloveniji vrednega in v kar smo nekaj desetletij na različne načine vlagali vsi v tej državi. Tisti, ki so udarniško gradili tovarne, prispevali zaslužke delovnih sobot za takšne in drugačne naložbe in ki so se za razvoj svojih podjetij tudi sicer odrekali delu svojega zaslužka, očitno niso upoštevanja vredni sogovorniki, pred katerimi bi vlada morala dokazovati svojo verodostojnost in poštenost, ampak bo to, kar so pomagali ustvariti vsi, prodajala zato, da bo krpala finančne luknje, ki jih je izkopalo nekaj posameznikov. Kakšna verodostojnost je to?