Brod na Muri: Paradajzu in paradižnikom Lušt manjka še vrač za vreme

Kdo v Sloveniji še ne pozna podjetja Paradajz in njihove blagovne znamke paradižnikov Lušt?

V njihovem rastlinjaku v Renkovcih, ki je največji rastlinjak za paradižnike v Sloveniji, je vse skrbno načrtovano in predvideno.

Ne samo sama tehnologija pridelovanja paradižnika, ampak tudi takšne podrobnosti, kot so čmrlji za opraševanje cvetov paradižnika, ki jih kupujejo od avstrijskih rejcev, naravni plenilci, ki uničujejo škodljivce pa dogrevanje rastlinjaka s toplo vodo iz bližnje geotermalne vrtine so večje ali manjše malenkosti, ki tvorijo celoto njihovega uspeha pri pridelovanju in zelo uspešni prodaji njihovega paradižnika.

Le ena, pa zelo pomembna podrobnost še manjka, da bi bila sestavljanka, s katero Dejan Šumak in Martin Žido gradita svoj in uspeh svojih partnerjev, popolna.

Ta pomanjkljivost jima sedaj, v skoraj zimskem junijskem vremenu dela še največ preglavic. Oblaki namreč že celo večnost zakrivajo sonce in kljub temu, da je poskrbljeno za vse drugo, njihovi paradižniki niso tako sladki in tako dišeči, kot to obljublja Luštna blagovna znamka.

Poleg čmrljev - opraševalcev in žuželk - plenilcev škodljivcev si bosta Šumak in Žido za popoln uspeh očitno morala omisliti še vrača, ki bo razganjal oblake, ko bodo ti predolgo škodovali Paradajzovemu poslu.

Pomurski prašičerejci, ki niso bili zadovoljni z delom Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije, so ustanovili svoje novo združenje, Slovensko zvezo prašičerejcev.

Ta bo delala bolje, bolj borbeno bo zastopala interese prašičerejcev in bolj bo pritiskala na ministrstva in druge državne organe in institucije, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s to pri nas vse hitreje usihajočo kmetijsko panogo, obljubljajo novi šefi nove zveze.

Ampak to, da so ustanovili novo zvezo, ne pomeni, da rušijo staro, je nedavno tega zatrjeval novi predsednik nove zveze Alojz Varga. Ne, za dobro vseh slovenskih prašičerejcev si celo želijo sodelovanja s staro zvezo, je govoril.

A potem, ko smo ga novinarji prosili za telefonsko številko predsednika stare Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Jožeta Tomažiča, se je zataknilo. Telefonske številke ni imel niti on niti kateri od dveh podpredsednikov novonastale zveze. Toliko o iskreni želji po sodelovanju.

Čeprav imamo vsi vse bolj občutek, da gre vse v naši državi ves čas le na slabše, ni vedno in na vseh področjih tako. Vsaj nekaj je bilo v minulem mesecu boljše kot pred letom dni: tisti, ki so se 25. maja nostalgično spomnili svoje mladosti, štafete, mladinskih delovnih brigad in kar je še pred desetletji povezovalo mlade v nekdanji Jugoslaviji, tokrat niso imeli občutka, da s tem počnejo nekaj slabega in da so skoraj kriminalci.

Nihče jih zaradi teh spominov ni okrcal in nihče jim ni očital, da se gredo nedopustno in protiustavno poveličevanje komunističnega režima, kot je to vsem, ki so se pred enim letom hoteli kakorkoli javno spomniti nekdanjega Dneva mladosti, očitala takratna vlada in njen šolski minister.