Galerija
Brodet s škarpeno: Kriva je ... trava
Scenaristka in režiserka proslave v Tatrah je bila Katja Pegan
Danes se je začelo poletje, če morda kdo še ne ve. Sinoči so ga zato kulturniki marsikje žingali. Oni temu strokovno rečejo, da so se kulturno udejstvovali. V resnici pa so komaj čakali, da zvrnejo kupico. Ali dve. Dve močni ženski energiji sta se po nekaj letih odločili, udarili z mizo po roki in prižgali jubilejni ogenj poletnemu festivalu. Tisti, ki ni gledal poletnih predstav pred 15 ali 20 leti, si pravzaprav ne more predstavljati, kakšno čudežno moč ima gledališče, če se tako začarano zlije z okoljem, kot se je. V klasični gledališki dvorani se lahko na glavo postavijo, pa ne dosežejo enakega efekta, kot sta ga svežega poletnega večera z Godotom Iztok Mlakar in Radoš Bolčina sredi solinskih polj. Ali pa Tauferjev nemogoče resnični Odisejev sin, ki se je šopiril pred piranskim sv. Jurijem tako, kot bi bil res kje na Itaki. Ali pa Ionescovi Stoli v plitvem morju Simonovega zaliva sredi še temnega jutra (ej, ob treh zjutraj smo šli na predstavo poslušat Jablanovčeve ptiče in mirno morje) pa Tomšičeva Bušca s pesnikovo Sašo v Šupetru pred Torkljo pa Miler-Müllerjeve Filoktetove spake v sodih v izolskem tunelu v Jagodju ... Ma, pojma nimate, kako se taka literatura vžge v dušo.
Tako se kulturniki zabavajo in jih eno figo briga, če Katja Pegan reče, da gledališča niso dobila junijske dvanajstine, ker država ni več likvidna. Kulturniki ga vseeno žingajo. Jim sploh ne gre tako slabo, kot jočejo. Če bi gospa ZAB (nomen est omen) vedela, kako dobro jim gre, bi jim še kaj vzela in jih zagotovo obdavčila. Z davkom na kulturo pitja. Zato Škarpena svetuje zmernost pri oživljanju podobnih kulturnjakov.
Položaj je že sam po sebi do skrajnosti eksploziven, oni pa se v tako naelektrenem ozračju odločijo pospravljati bombe. Škarpena se je namreč že pritožila na sončno upravo zaradi napovedane torkove deflagracije natanko sredi Piranskega zaliva, kjer niti meje še ni. Sedemdeset let so ribiči prestavljali bombo z enega konca morja na drugega, pa ni bilo nikomur nič. V zadnjem tednu pa je tako resno in v hipu dozorela, da morajo nenadoma razstreliti pol zaliva z maono vred. V njej na škrge diha več tisoč rib in rakov, ugorji, jastogi, kavali, brancini, menole, riboni, hobotnice, sipe, kalamari, in če ni škarpen, zagotovo škržno hrope kak škarpoč. In to ravno zdaj, na začetku turistične sezone, dan pred praznikom. Saj je že brez tega vse sesuto. Se vam zdi to logično? Naj zdaj pokličejo Nato! Bomba je ameriška, pa naj pridejo ponjo in si jo odnesejo.
V tej državi, o kateri so ta teden celo kulturniki ugotovili, da je nelikvidna in da predvolilne besede ne odražajo najbolje povsem krute resničnosti, gre vse (ampak vse!) narobe. Ceste, železnice, zdravstvo, prisilne poravnave, Cimos, tajkuni, sodniki ... Še datuma za vladno krizo ne znajo izbrati. V TV Popru bi rekli, da so zamudili vse, kar zamuditi se je dalo. Z eno besedo – kaos. Kot v Cimosu, kjer mastno plačujejo svetovalce, da jih bodo na koncu sesuli. Mef bi rekel: Kriva je ... trava. To je na Svetilniku priznal še župan Kolenc.
boris.suligoj@delo.si
Tako se kulturniki zabavajo in jih eno figo briga, če Katja Pegan reče, da gledališča niso dobila junijske dvanajstine, ker država ni več likvidna. Kulturniki ga vseeno žingajo. Jim sploh ne gre tako slabo, kot jočejo. Če bi gospa ZAB (nomen est omen) vedela, kako dobro jim gre, bi jim še kaj vzela in jih zagotovo obdavčila. Z davkom na kulturo pitja. Zato Škarpena svetuje zmernost pri oživljanju podobnih kulturnjakov.
Položaj je že sam po sebi do skrajnosti eksploziven, oni pa se v tako naelektrenem ozračju odločijo pospravljati bombe. Škarpena se je namreč že pritožila na sončno upravo zaradi napovedane torkove deflagracije natanko sredi Piranskega zaliva, kjer niti meje še ni. Sedemdeset let so ribiči prestavljali bombo z enega konca morja na drugega, pa ni bilo nikomur nič. V zadnjem tednu pa je tako resno in v hipu dozorela, da morajo nenadoma razstreliti pol zaliva z maono vred. V njej na škrge diha več tisoč rib in rakov, ugorji, jastogi, kavali, brancini, menole, riboni, hobotnice, sipe, kalamari, in če ni škarpen, zagotovo škržno hrope kak škarpoč. In to ravno zdaj, na začetku turistične sezone, dan pred praznikom. Saj je že brez tega vse sesuto. Se vam zdi to logično? Naj zdaj pokličejo Nato! Bomba je ameriška, pa naj pridejo ponjo in si jo odnesejo.
V tej državi, o kateri so ta teden celo kulturniki ugotovili, da je nelikvidna in da predvolilne besede ne odražajo najbolje povsem krute resničnosti, gre vse (ampak vse!) narobe. Ceste, železnice, zdravstvo, prisilne poravnave, Cimos, tajkuni, sodniki ... Še datuma za vladno krizo ne znajo izbrati. V TV Popru bi rekli, da so zamudili vse, kar zamuditi se je dalo. Z eno besedo – kaos. Kot v Cimosu, kjer mastno plačujejo svetovalce, da jih bodo na koncu sesuli. Mef bi rekel: Kriva je ... trava. To je na Svetilniku priznal še župan Kolenc.
boris.suligoj@delo.si
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji