Galerija
Brodet s škarpeno: Luke nočemo, svoje damo!
Sanja Slovenček sveže pečenega zasebnega investitorja.
Tako je na sejmu turističnih križarjenj v Miamiju
Sosed Šnjur je star ribak in se venomer znova nad čim usaja. Ob včerajšnjem mrku je bentil nad tem, s čim vse se ukvarjajo vladniki in poslanci. Vsak dan koga odstavijo ali nastavijo. Kar je v bistvu pretirano odgovorna naloga. Le kako naj kadrovske službe, agenture in špijonaže razkrijejo vse madeže in vse sporne možne posle novih in novih kandidatov, ki jim je greh v DNK zapisan in brez njega preprosto ni Slovenca? Zato se morajo ubadati z revnimi profesorskimi honorarčki, s preiskavami računalnikov vladnega kabineta, s sovražnim delovanjem vojaške kontraprotiobveščevalne službe, naslajajo se nad lovom zaporniških beguncev, nad tem, kdo bi koga komu prodal, koga ovadil, hišno preiskal ...
»To res niso strateška, razvojna, moralna in duhaspreminjajoča vprašanja, ki naj bi Sloveniji zdaj zdaj rodila družbo odličnosti,« se poln gneva znaša gospod Šnjur. Napaka! Škarpena je navdušena nad tematikami politične moralke. Delajo natanko tisto, kjer lahko naredijo najmanj škode. Naj se še naprej kregajo, kdo je pravzaprav zmagal v drugi svetovni vojni, o nepokopanih mrličih, o istospolnih družinah, o ošpicah in drugih domačih živalih, o plinskih terminalih v tujini, o pomanjkanju pravic temnopoltih državljanov v ZDA, o sviloprejki, o uničevanju koloradskih hroščev, o resničnostnem šovu »Robertovo počutje na Dobu«, o Bavčarjevem srčnem utripu, o kadrovanju komisarjev ... In naj čim manj govorijo o projektih, kot so drugi tir, učinkovit zdravstveni sistem, davki, pokojnine, izobraževalni sistem ... Vse to še (nekako) deluje. Dokler se ne vmešajo zombiji. Potem je kažin.
Državni sekretar Metod z Dragonje je v Kopru 18 mesecev po Samu Mrzelu odkril, da bi drugemu tiru koristilo, če bi ga malce revidirali. Sanja Slovenček kukuruz in sveže pečenega zasebnega investitorja v železno cesto. Slovenska medijska avantgarda pa na vse kriplje tuhta, kako speljati slovensko logistiko v Trst, na Ponterošo (Rusi most). Tam bi našli kupca tudi za Luko. Ma kaj se nekaj važijo ti koprski Opoviči: Luke nočemo, svoje damo (s popustom in pika)!
Kje so naše županske ladje? Peter B je poslal Portorožanom okrožnico, naj pometejo dvorišča, ker so to najbolj iskan turistični produkt. Igor Kolenc leži v asfaltni senci, cesta mu samodejno leze v mesto, da o Mercatorju in Petrolu ne govorimo. Koprski Boris Godunov pa z dvema svetovalcema, eno soprogo in tremi otroki predava po stojnicah v Miamiju o umetnosti pobega sodničini prijateljici. Godunove nadzornike skrbi, če je koprski car dovolj poskrbel za člane družine, saj je na službeni poti tako zaseden, da jih zanemarja in pušča v dolgočasnem kapitalističnem brezdelju. Še vstopnic za Miami Heat si sinoči niso mogli kupiti z občinsko kartico za parking. Je pa nekje procurilo, da bi Popovičev bežni znanec Anto z veseljem kupil Pristranske novice. Samo zato, da bi dokazal, da znajo zidarji delati boljše zidarske časopisne kape kot plovbni tehniki. Če lahko časopise tiskajo pivovarji in termalni delavci, res ni jasno, zakaj ga ne bi še zidarji.
boris.suligoj@delo.si
»To res niso strateška, razvojna, moralna in duhaspreminjajoča vprašanja, ki naj bi Sloveniji zdaj zdaj rodila družbo odličnosti,« se poln gneva znaša gospod Šnjur. Napaka! Škarpena je navdušena nad tematikami politične moralke. Delajo natanko tisto, kjer lahko naredijo najmanj škode. Naj se še naprej kregajo, kdo je pravzaprav zmagal v drugi svetovni vojni, o nepokopanih mrličih, o istospolnih družinah, o ošpicah in drugih domačih živalih, o plinskih terminalih v tujini, o pomanjkanju pravic temnopoltih državljanov v ZDA, o sviloprejki, o uničevanju koloradskih hroščev, o resničnostnem šovu »Robertovo počutje na Dobu«, o Bavčarjevem srčnem utripu, o kadrovanju komisarjev ... In naj čim manj govorijo o projektih, kot so drugi tir, učinkovit zdravstveni sistem, davki, pokojnine, izobraževalni sistem ... Vse to še (nekako) deluje. Dokler se ne vmešajo zombiji. Potem je kažin.
Državni sekretar Metod z Dragonje je v Kopru 18 mesecev po Samu Mrzelu odkril, da bi drugemu tiru koristilo, če bi ga malce revidirali. Sanja Slovenček kukuruz in sveže pečenega zasebnega investitorja v železno cesto. Slovenska medijska avantgarda pa na vse kriplje tuhta, kako speljati slovensko logistiko v Trst, na Ponterošo (Rusi most). Tam bi našli kupca tudi za Luko. Ma kaj se nekaj važijo ti koprski Opoviči: Luke nočemo, svoje damo (s popustom in pika)!
Kje so naše županske ladje? Peter B je poslal Portorožanom okrožnico, naj pometejo dvorišča, ker so to najbolj iskan turistični produkt. Igor Kolenc leži v asfaltni senci, cesta mu samodejno leze v mesto, da o Mercatorju in Petrolu ne govorimo. Koprski Boris Godunov pa z dvema svetovalcema, eno soprogo in tremi otroki predava po stojnicah v Miamiju o umetnosti pobega sodničini prijateljici. Godunove nadzornike skrbi, če je koprski car dovolj poskrbel za člane družine, saj je na službeni poti tako zaseden, da jih zanemarja in pušča v dolgočasnem kapitalističnem brezdelju. Še vstopnic za Miami Heat si sinoči niso mogli kupiti z občinsko kartico za parking. Je pa nekje procurilo, da bi Popovičev bežni znanec Anto z veseljem kupil Pristranske novice. Samo zato, da bi dokazal, da znajo zidarji delati boljše zidarske časopisne kape kot plovbni tehniki. Če lahko časopise tiskajo pivovarji in termalni delavci, res ni jasno, zakaj ga ne bi še zidarji.
boris.suligoj@delo.si
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji